Kaj je moja bioenergija? Od česa je odvisna? Kako je sestavljena in kako jo lahko uravnavam? To so prva vprašanj samozavedanja in samozdravljenja. So prvi koraki k osvoboditvi od privzetih programov, ki ne služijo naši sreči in zdravju. So začetni koraki do sposobnosti, da lahko sami uravnavamo stanje svoje energije za dobro telesno, mentalno in dušno počutje.

Uglašenost
Tako kot se, vsak del človekovega energijskega polja uglašeno, kot inštrument, vklaplja v celoten orkester njegovega biopolja, tako bo njegovo življenje zvenelo. Če zveni ubrano, bomo zdravi in srečni. Če zveni razglašeno, bomo polni težav vseh vrst. Osvojiti višja stanja zavesti, ki lahko uravnavajo energijsko stanje na vseh nivojih in poskrbijo za harmonično celoto  pomeni potrpežljivo potovati po svojem notranjem prostoru z vso ljubeznijo in resnico. Ljubezen in resnico najdemo v srčnem centru. Pot do tja je včasih zaprta. Nekaj nas vleče dol, nazaj v preteklost, nazaj v temo. Ko potrpežljivo spoznavamo te sile, zapise v svojem nezavednem in počasi opuščamo navezanost na to kramo, se tudi naša karma, naš dolg do naše Višje zavesti zmanjšuje. Postajamo osvobojeni navezanosti na vse krivde, strahove in osramočenosti, ki so nam  kazale pot k napačnim odločitvam. Kaj je prav? Kaj je tista notranja pot, ki te kliče? To lahko ugotovi vsak sam, s podporo tistih, ki so že korak naprej ali tistih, ki so morda že eone pred nami in vidijo bolje naprej in nazaj.

Odgovornost zase
Tako kot je pomembno, da skrbimo za svoje fizično telo, je pomembno, da hranimo, krepimo in negujemo tudi  vsa druga telesa. Spoznamo jih skozi zavedanje. Joga kot veda o življenju nas uči kako lahko pridemo do tega zavedanja, da jih občutimo. Skozi vse njene poti postanemo zdravi in srečni. Kaj sploh  je sreča? Kako jo doživljamo? Kako vemo, da smo srečni? Kaj je ta tako zelo opevana in želena sreča? To stanje ni samo v domeni človeka. Tudi živali in rastline imajo svoja občutja in počutja. Sreča je celostnost. Pri človeku je še toliko bolj pomembno zavedanje tega, ker vključuje tudi njegov pomemben vpliv na druga živa bitja, saj ima nekaj, kar druga živa bitja nimajo - Višjo zavest. Kako postopoma dosežemo stanje, ko lahko resnično delujemo skozi to zavest in poskrbimo s tem za vse tisto, kar morda še ni stopilo v to nadstropje bivanja? Skozi dnevno urjenje lahko postopoma dosegamo stanja, ki pritičejo človeku, kot »najrazvitejšemu« živemu bitju med osem in pol milijoni živečih na zemlji. Zavedanje, da s svojim lastnim dihanjem, čutenjem, gibanjem, mišljenjem in govorjenjem posredno ali neposredno vplivamo na vse drugo je osvobajajoče, po drugi strani pa nas postavlja tudi pred odgovornost, najprej do samega sebe. 

Ogledalce, ogledalce….
Družbene smernice silijo človeka v separacije vseh vrst, ga odvračajo od osnovnih potreb po ukoreninjenosti, varnosti, čustvovanju, delovanju, združevanju, izražanju, samoregulaciji in  povezavi

z Višjo silo. S skupno silo v procesu odstiranja lastnih meglic in podiranja zidov nezadovoljujočih programov, lahko stopimo iz te megle, očistimo enega za drugim svoja energijska telesa in se prepustimo celosti svojega ustroja. Začutimo svoj center, potem pa mu dovolimo, da nas poveže z vsem, kar je bilo v naši preteklosti in kar začutimo, da se lahko zgodi v najvišje dobro z našim fizičnim obstojem tukaj in v prihodnosti. Drug drugemu smo zrcalo. Tem bolj, čim bolj odpadajo kupi kamenja, ki zapirajo vhod v naše srčno središče. Ko drug drugega obravnavamo s te pozicije, smo sočutni, ljubeči, sprejemajoči, predani.  To je začetek samozdravljenja in začetek tega, da lahko svojo čisto zdravilno energijo prelivamo v svoje okolje. Ko zdravimo druge, ne da bi ozdravili sebe, se še vedno ne zavedamo dobro, kje smo.  Ko imamo koga, ki se nam pusti zdraviti smo zadovoljni, ko ostanemo sami s seboj, pa ne vemo kaj bi. Nekaj nam manjka, ker smo navezani na zdravje zunaj,  na  srečo zunaj. Sreča in zdravje sta vedno znotraj.