Dih je moč življenja
Z dihom se da vse
Saj tudi je vse. Je vse, kar imamo. Zato ni vseeno, kaj z njim počnemo. Četudi sodi v tisti del našega življenja, ki se nam zdi samoumeven, pa temu ni čisto tako. Res je, da velja dihanje za samodejen fiziološki proces, ki ga uravnava avtonomno živčevje in tako kot srčni utrip, naj ne bi bilo pod našim zavestnim nadzorom. Tudi ni potrebe da je, dokler deluje nam v prid. Ko pa nam v našem nezavednem zaklenjeni strahovi, bolečine, neizrečene besede in neizražena čustva sprožijo stresne reakcije, ko naletimo na okoliščine, podobne tistim, ki smo jih nekoč že doživeli, se sproži v našem telesu samodejni odziv. Občutimo napetost, neprijetnost, tesnobo, pa tudi naš srčni utrip, naše znojnice in dihanje začnejo delovati drugače. S ponavljanjem takih situacij, si ustvarjamo tudi neko privzeto stanje našega telesa, vključno z ritmom našega dihanja, ki ni zdravo. Z opazovanjem svojega diha lahko ozavestimo ta ritem ter prepoznamo svoje mentalno in čustveno ozadje, ki ga sproža. Z izvajanjem dihalnih tehnik lahko spremenimo ta vzorec in tako vplivamo na druge fiziološke procese, pa tudi na čustvene in miselne vzorce, vključno s tistimi v našem nezavednem.
Polni življenja
Obstajajo številne dihalne tehnike, ki nam pomagajo pri spoznavanju nas samih in našega diha, tega čudeža našega bivanja , ki nam kroji življenje. Dihalne tehnike ali starodavna indijska veda o dihanju, pranajama, nas ne uči samo vzpostavitve nadzora nad našim dihanjem, ampak je to tudi način, kako usmerjamo svojo življenjsko energijo. Z nadzorom našega dihanja dobimo tudi nadzor nad našo življenjsko močjo. V sanskrtu pomeni PRA –napolniti; NA – vedenje, znanje , resničnost; YAMA pa – gibanje, premikanje,napredovanje, uravnavanje, nadzorovanje. Z gibanjem , uravnavanjem in nadzorovanjem zraka (in prane), torej napolnimo svoje bivanje z védenjem, z informacijami. Tako ustvarjamo svojo resničnost. Dihanje nas tudi dela resnične, žive. Kadar smo polni življenja, smo pristni, odprti in dihamo s polnimi pljuči.
Zavedanje diha
Mogoče smo se v šoli naučili kaj je »piernakvadrat«. Dobro so nas naučili tudi kaj moramo in česa ne smemo in še veliko tega in onega smo shranili v svoj spomin. Povedali so nam tudi, kako je sestavljeno naše telo, niso pa nas učili, kako ga občutimo, kako ga uporabljamo, kako z njim in preko njega komuniciramo z drugimi. Naše telo je nekaj samoumevnega, dela dokler dela in kakor dela, potem se ga popravi, če je možno, za to poskrbijo zdravniki, če ne, pa neha delati. Pa vendar ni potrebno, da je temu čisto tako. Naše telo je samo zunanji izraz našega uma. Kot bo vodeno in naravnano, tako bo delovalo. Dih in srčni utrip niso neodvisni procesi, ki potekajo čisto samodejno in neodvisno od našega vpliva. Naša pljuča in naše srce samo izpolnjujeta ukaze, tudi tiste, shranjene v našem nezavednem. Kakšnim navodilom smo podvrženi in kako to vpliva na naše psihofizično počutje pa lahko ugotovimo šele z zavedanjem, tudi z opazovanjem in ozaveščanjem svojega diha.
V katerem ritmu plešemo
Naš dih je dirigent našega življenja. Z nadzorovanjem in uravnavanjem diha lahko obvladujemo tudi druge funkcije našega telesa. Ritem našega diha narekuje tudi ritem naših možganskih valov, naš srčni utrip, vodi celoten ples našega življenja. Ali bo to valček, rokenrol, tango ali bo zmešnjava ritmov in stilov, ali ga bomo lahkotno odplesali, ali se bomo ves čas spotikali, izgubljali ritem in se ustavljali v zadnjih izdihljajih? Vse to so lahko naše odločitve. Tudi od zunaj vsiljeni, nenaravni zvoki in ritmi nam, ne da bi se vedno tega zavedali, krojijo naše mentalno čustveno, pa tudi fizično počutje, vključno z dihanjem.
Saj tudi je vse. Je vse, kar imamo. Zato ni vseeno, kaj z njim počnemo. Četudi sodi v tisti del našega življenja, ki se nam zdi samoumeven, pa temu ni čisto tako. Res je, da velja dihanje za samodejen fiziološki proces, ki ga uravnava avtonomno živčevje in tako kot srčni utrip, naj ne bi bilo pod našim zavestnim nadzorom. Tudi ni potrebe da je, dokler deluje nam v prid. Ko pa nam v našem nezavednem zaklenjeni strahovi, bolečine, neizrečene besede in neizražena čustva sprožijo stresne reakcije, ko naletimo na okoliščine, podobne tistim, ki smo jih nekoč že doživeli, se sproži v našem telesu samodejni odziv. Občutimo napetost, neprijetnost, tesnobo, pa tudi naš srčni utrip, naše znojnice in dihanje začnejo delovati drugače. S ponavljanjem takih situacij, si ustvarjamo tudi neko privzeto stanje našega telesa, vključno z ritmom našega dihanja, ki ni zdravo. Z opazovanjem svojega diha lahko ozavestimo ta ritem ter prepoznamo svoje mentalno in čustveno ozadje, ki ga sproža. Z izvajanjem dihalnih tehnik lahko spremenimo ta vzorec in tako vplivamo na druge fiziološke procese, pa tudi na čustvene in miselne vzorce, vključno s tistimi v našem nezavednem.
Polni življenja
Obstajajo številne dihalne tehnike, ki nam pomagajo pri spoznavanju nas samih in našega diha, tega čudeža našega bivanja , ki nam kroji življenje. Dihalne tehnike ali starodavna indijska veda o dihanju, pranajama, nas ne uči samo vzpostavitve nadzora nad našim dihanjem, ampak je to tudi način, kako usmerjamo svojo življenjsko energijo. Z nadzorom našega dihanja dobimo tudi nadzor nad našo življenjsko močjo. V sanskrtu pomeni PRA –napolniti; NA – vedenje, znanje , resničnost; YAMA pa – gibanje, premikanje,napredovanje, uravnavanje, nadzorovanje. Z gibanjem , uravnavanjem in nadzorovanjem zraka (in prane), torej napolnimo svoje bivanje z védenjem, z informacijami. Tako ustvarjamo svojo resničnost. Dihanje nas tudi dela resnične, žive. Kadar smo polni življenja, smo pristni, odprti in dihamo s polnimi pljuči.
Zavedanje diha
Mogoče smo se v šoli naučili kaj je »piernakvadrat«. Dobro so nas naučili tudi kaj moramo in česa ne smemo in še veliko tega in onega smo shranili v svoj spomin. Povedali so nam tudi, kako je sestavljeno naše telo, niso pa nas učili, kako ga občutimo, kako ga uporabljamo, kako z njim in preko njega komuniciramo z drugimi. Naše telo je nekaj samoumevnega, dela dokler dela in kakor dela, potem se ga popravi, če je možno, za to poskrbijo zdravniki, če ne, pa neha delati. Pa vendar ni potrebno, da je temu čisto tako. Naše telo je samo zunanji izraz našega uma. Kot bo vodeno in naravnano, tako bo delovalo. Dih in srčni utrip niso neodvisni procesi, ki potekajo čisto samodejno in neodvisno od našega vpliva. Naša pljuča in naše srce samo izpolnjujeta ukaze, tudi tiste, shranjene v našem nezavednem. Kakšnim navodilom smo podvrženi in kako to vpliva na naše psihofizično počutje pa lahko ugotovimo šele z zavedanjem, tudi z opazovanjem in ozaveščanjem svojega diha.
V katerem ritmu plešemo
Naš dih je dirigent našega življenja. Z nadzorovanjem in uravnavanjem diha lahko obvladujemo tudi druge funkcije našega telesa. Ritem našega diha narekuje tudi ritem naših možganskih valov, naš srčni utrip, vodi celoten ples našega življenja. Ali bo to valček, rokenrol, tango ali bo zmešnjava ritmov in stilov, ali ga bomo lahkotno odplesali, ali se bomo ves čas spotikali, izgubljali ritem in se ustavljali v zadnjih izdihljajih? Vse to so lahko naše odločitve. Tudi od zunaj vsiljeni, nenaravni zvoki in ritmi nam, ne da bi se vedno tega zavedali, krojijo naše mentalno čustveno, pa tudi fizično počutje, vključno z dihanjem.
Dihanje brenčeče čebele
Stres je posledica neprestanega hitenja in občutka, da nam zmanjkuje časa. Take občutke nam narekuje tudi sodobna tehnologija, ki je naravnana na določene ritme in frekvence. V teh ritmih tudi oddaja raznovrstne zvoke. Če hočemo biti v koraku s tem časom, kjer ritmi razuma prehitevajo ritme srce, se mu nehote prilagodimo, ne da bi se tega sploh zavedali. Počasi povzemamo in ponotranjimo ta divji tempo vsakodnevnega življenja. Skupaj s temi zvoki in tudi z lastnimi vibracijami, ki jih oddajamo s svojo nestrpnostjo, prehitevanjem in notranjim nemirom, pa postaja naš dih vedno bolj hiter, plitev in površen. Vodi nas v povišan krvni tlak, umsko in telesno napetost, tesnobo, agresijo in stres. Z določenimi dihalnimi tehnikami se da taka stanja omiliti ali odpraviti. Ena od njih je bhramari pranajama ali dihanje brenčeče čebele. Odpravlja jezo in stres, nas sprošča in umirja.
Ko se čas ustavi
Nemirnemu tempu našega časa narava našega telesa ne more prav dolgo slediti. Opozori nas najprej z visokim krvnim tlakom, težavami z dihanjem , slabostmi v želodcu, migrenami in glavoboli in če tega ne vzamemo resno in se čisto zares ne vprašamo, kaj nam govori, bo poskrbela, da se nam bo ustavil čas. Ustavil se nam bo dih, ustavilo se bo srce. Zato, da mu bomo prisluhnili, da se bomo posvetili sebi in odkrili, kakšen dih potrebuje naše življenje, če ga želimo živeti. Takrat se lahko ponovno naučimo vsega od začetka. Zdaj se lahko naučimo resničnih stvari, predvsem tistih, ki so nam bile včasih same po sebi umevne, kot je dih, kot je radost, kot je ljubezen, kot je življenje. Brez muje se še čevel j ne obuje, pravijo! Brez nič, ni nič. Malo pa se je le treba včasih potruditi, tudi s tako samoumevnimi stvarmi kot so dihanje, veselje, ljubezen in življenje.
Naš pravi dih
Ni potrebno, da si tako zakompliciramo življenje. Morda ujamemo pravi dih še preden nas kaj resnega obrne na glavo. Ko se naučimo opazovati in spremljati svoj dih ter ga uravnavati , lahko z njim delamo čudeže, predvsem pa lahko s pravilnim usmerjanjem njegovega ritma sproščamo telo in um, si narekujemo svoje počutje in vplivamo na zdravje . Če bodo naši možgani neprestano »pripravljeni na štartu«, temu primeren bo tudi ritem našega dihanja, se nam ne bo dobro pisalo. Današnji življenjski tempo včasih zahteva, da gremo preko svojih zmožnosti in včasih se niti ne zavedamo, kdaj prekoračimo tisto kritično točko, ko bi se morali ustaviti. Potem je vse težje umiriti to vrteče se kolo. Tudi dih nam lahko uide še izpod tistega minimalnega samodejnega samonadzora. Prav tako pa nas samo »ždenje z možgani na off« in lenobno dihanje ne bosta vedno pripeljala tja kamor želimo. Z različnim tempom dihanja lahko uravnavamo in narekujemo uravnovešeno delovanje naših možganov in tako ustvarjamo sebi in svojemu okolju prijaznejši življenjski ritem.
Vitalnost in dolgoživost
Z rednimi dihalnimi vajami in namensko telesno vadbo, ki razbremeni napetosti celo telo, še posebej pa tiste predele, v katerih se adrenalinski šoki intenzivneje odvijajo, lahko sami sebe vodimo v prijetnejšem ritmu skozi življenje. Pranajama in telesni položaji hatha joge so starodavni principi, ki so poznani že tisočletja. Tudi na vzhodu postaja uporaba teh principov v vsakdanjem življenju vse bolj množična. Cela vrsta sodobnih različic, ki nastajajo kot antistresni programi, ima svoje korenine v teh starodavnih znanjih , slonijo pa na delovanju energijskih središč v človekovem telesu in odpravljanju energijskih blokad, ki nastajajo zaradi nalaganja pritiskov vsakdanjega življenja. Z dihom dovajamo poleg kisika, v celo svoje telo tudi univerzalno energijo (prano), ki ji lahko dodamo tudi pozitivne misli in namene , z izdihom pa lahko poleg ogljikovega dioksida, odplaknemo iz telesa tudi druge strupe; napetosti , slabe misli, slabe spomine in slabe navade. Obvladovanje telesa, občutenje telesa in njegovih posameznih delov ter nadzorovanje dihanja hodijo z roko v roki , če želimo vzdrževati učinkovitost, vitalnost in dolgoživost.
Taja Vetrovec
Stres je posledica neprestanega hitenja in občutka, da nam zmanjkuje časa. Take občutke nam narekuje tudi sodobna tehnologija, ki je naravnana na določene ritme in frekvence. V teh ritmih tudi oddaja raznovrstne zvoke. Če hočemo biti v koraku s tem časom, kjer ritmi razuma prehitevajo ritme srce, se mu nehote prilagodimo, ne da bi se tega sploh zavedali. Počasi povzemamo in ponotranjimo ta divji tempo vsakodnevnega življenja. Skupaj s temi zvoki in tudi z lastnimi vibracijami, ki jih oddajamo s svojo nestrpnostjo, prehitevanjem in notranjim nemirom, pa postaja naš dih vedno bolj hiter, plitev in površen. Vodi nas v povišan krvni tlak, umsko in telesno napetost, tesnobo, agresijo in stres. Z določenimi dihalnimi tehnikami se da taka stanja omiliti ali odpraviti. Ena od njih je bhramari pranajama ali dihanje brenčeče čebele. Odpravlja jezo in stres, nas sprošča in umirja.
Ko se čas ustavi
Nemirnemu tempu našega časa narava našega telesa ne more prav dolgo slediti. Opozori nas najprej z visokim krvnim tlakom, težavami z dihanjem , slabostmi v želodcu, migrenami in glavoboli in če tega ne vzamemo resno in se čisto zares ne vprašamo, kaj nam govori, bo poskrbela, da se nam bo ustavil čas. Ustavil se nam bo dih, ustavilo se bo srce. Zato, da mu bomo prisluhnili, da se bomo posvetili sebi in odkrili, kakšen dih potrebuje naše življenje, če ga želimo živeti. Takrat se lahko ponovno naučimo vsega od začetka. Zdaj se lahko naučimo resničnih stvari, predvsem tistih, ki so nam bile včasih same po sebi umevne, kot je dih, kot je radost, kot je ljubezen, kot je življenje. Brez muje se še čevel j ne obuje, pravijo! Brez nič, ni nič. Malo pa se je le treba včasih potruditi, tudi s tako samoumevnimi stvarmi kot so dihanje, veselje, ljubezen in življenje.
Naš pravi dih
Ni potrebno, da si tako zakompliciramo življenje. Morda ujamemo pravi dih še preden nas kaj resnega obrne na glavo. Ko se naučimo opazovati in spremljati svoj dih ter ga uravnavati , lahko z njim delamo čudeže, predvsem pa lahko s pravilnim usmerjanjem njegovega ritma sproščamo telo in um, si narekujemo svoje počutje in vplivamo na zdravje . Če bodo naši možgani neprestano »pripravljeni na štartu«, temu primeren bo tudi ritem našega dihanja, se nam ne bo dobro pisalo. Današnji življenjski tempo včasih zahteva, da gremo preko svojih zmožnosti in včasih se niti ne zavedamo, kdaj prekoračimo tisto kritično točko, ko bi se morali ustaviti. Potem je vse težje umiriti to vrteče se kolo. Tudi dih nam lahko uide še izpod tistega minimalnega samodejnega samonadzora. Prav tako pa nas samo »ždenje z možgani na off« in lenobno dihanje ne bosta vedno pripeljala tja kamor želimo. Z različnim tempom dihanja lahko uravnavamo in narekujemo uravnovešeno delovanje naših možganov in tako ustvarjamo sebi in svojemu okolju prijaznejši življenjski ritem.
Vitalnost in dolgoživost
Z rednimi dihalnimi vajami in namensko telesno vadbo, ki razbremeni napetosti celo telo, še posebej pa tiste predele, v katerih se adrenalinski šoki intenzivneje odvijajo, lahko sami sebe vodimo v prijetnejšem ritmu skozi življenje. Pranajama in telesni položaji hatha joge so starodavni principi, ki so poznani že tisočletja. Tudi na vzhodu postaja uporaba teh principov v vsakdanjem življenju vse bolj množična. Cela vrsta sodobnih različic, ki nastajajo kot antistresni programi, ima svoje korenine v teh starodavnih znanjih , slonijo pa na delovanju energijskih središč v človekovem telesu in odpravljanju energijskih blokad, ki nastajajo zaradi nalaganja pritiskov vsakdanjega življenja. Z dihom dovajamo poleg kisika, v celo svoje telo tudi univerzalno energijo (prano), ki ji lahko dodamo tudi pozitivne misli in namene , z izdihom pa lahko poleg ogljikovega dioksida, odplaknemo iz telesa tudi druge strupe; napetosti , slabe misli, slabe spomine in slabe navade. Obvladovanje telesa, občutenje telesa in njegovih posameznih delov ter nadzorovanje dihanja hodijo z roko v roki , če želimo vzdrževati učinkovitost, vitalnost in dolgoživost.
Taja Vetrovec