Samozdravljenje z jogo

Navdihujoče zgodbe je dobro deliti. Z vami tokrat delimo zgodbo naše sodelavke, šestdesetletne Taje Vetrovec. Po več zaporednih srčnih napadih pred nekaj meseci, ki jih je uspešno obvladala s pomočjo jogijskih tehnik, je postavila svoje življenje na novo raven zdravja. Zdaj je pripravila program za samopomoč ljudem, ki se znajdejo v podobnih težavah. “To, da se lahko zanesemo nase, je še posebej pomembno zdaj, ko smo zaradi obremenjenosti zdravstvenega sistema “s korono” še bolj odvisni od tega, da vzamemo odgovornost za svoje zdravje v svoje roke,” pravi sogovornica, ki  vadi jogo po sistemu Joga v vsakdanjem življenju že več kot deset let, pet let pa jo tudi poučuje.
 
Med množico metod ste zase izbrali prav jogo. Zakaj vas je pritegnila?
Zato ker joga vsebuje vse. Joga ni metoda, ampak je način življenja. Rada raziskujem  skrite moči v človeku. Preizkusila sem mnoge načine za odkrivanje naravne inteligence, ki sama poskrbi za red v našem telesu in umu in jih še vedni uporabljam v vsakdanjem življenju. To so reiki, nevrolingvistično programiranje, permakultura in  ayurveda. Joga vsebuje vse to in še več.  Skozi princip čaker lahko spoznamo vse dele sebe, pa tudi to, kako si lahko pomagamo. Z jogijskim načinom življenja poskrbimo, da smo  v ravnovesju.  Zato je tudi vadba sestavljena iz telesnih vaj, sproščanja, dihalnih vaj, vaj koncentracije in meditacije. Namen vadbe pa je, da počasi vnesemo te príncipe v svoje vsakdanje življenje. S pomočjo jogijskega načina življenja  sem se znebila refluksa, shujšala in povečala fizično zmogljivost. Joga mi tudi pomaga, da se manj stresno odzivam na neljube dogodke in da se lažje osredotočim na tisto, kar je v danem trenutku pomembno.  Ob prvem valu “ korone” se je izkazalo, kako prav pridejo takšni naravni načini za ohranjanje in obnavljanje zdravja. Kot smo videli, se je marsikomu zgodilo, da je zaradi zablokiranega zdravstvenega sistema ostal prepuščen samemu sebi.

Kaj se je zgodilo vam? 
Decembra lani sem imela serijo bolečinskih napadov s stiskanjem v prsih. Nisem pomislila na srce, ampak na pljuča, saj sem že od otroštva bolj občutljiva glede tega  in sem večje telesne ali druge napore vedno težko prenašala. Za sabo sem imela tudi bolj naporno psihično obdobje, pa se mi je zdelo, da se moram le sprostiti in spočiti. Zato nisem šla takoj k zdravniku, pač pa sem si vzela več časa zase, hodila v naravo in vključila več jogijskih vaj za pljuča in srce. Ko se je bolečina v prsih pojavila,  sem se ulegla v jogijski položaj za sproščanje, v ananda asano in z zavestnim dihanjem sproščala bolečino. Vse “napade”, nekaj jih je trajalo tudi več kot pol ure, sem uspešno ustavila.
 
Kdaj ste vedeli, da gre “zares”?
Zares gre vedno takrat, ko se neka neugodna situacija začne ponavljati in ne preneha. Takrat je čas, da ugotovimo vzrok. Pomembno pa  je, da tudi takrat, ko smo v kritični situaciji obvladujemo strah in ne zapademo v paniko.  Še posebej pri srčnem infarktu  je pomembno, da se ne ustrašimo, ker s strahom še  poslabšamo situacijo. Težave s srcem so povezane s strahom in jezo. Zdravimo se z ljubeznijo in veseljem. Če slabo ravnamo s sabo, ne poslušamo svojega srca, počnemo napačne stvari,  se z leti vse to nabere in odrazi na telesu. Sama sem simptome sicer uspešno obvladovala, ker pa stiskanje v prsih ni ponehalo, sem šla na urgenco. Med čakanjem na preiskave, sem ves čas poslušala zdravilno meditacijo. Bila sem popolnoma mirna, opazovala sem se od znotraj in dobivala samodejna navodila svojega telesa, kako naj ravnam. Bila sem res hvaležna za vsa predhodna znanja, ki so mi v tistem trenutku dajala podporo. 
 
Kaj so pokazale raziskave?
Ena od srčnih arterij je bila močno zožana. Kardiologinja mi je pojasnila, da je bilo to, kar se mi je dogajalo srčni infarkt, saj zaradi zamašene žile, ki je bila le še deset procentov prehodna, srce ni dobivalo dovolj krvi in kisika. Z mojim načinom samopomoči, predvsem s pravilnim dihanjem, pa tudi s sproščanjem, mi je kljub skoraj popolnoma zamašeni žili ob napadih uspelo spraviti dovolj krvi in kisika do srca.

Kako si razlagate vaše težave?
V smislu razvojnih ciklusov vidim ta svoj dogodek kot nek logičen prehod iz enega obdobja v drugo. V resnici je vsaka bolezen neke vrste iniciacija, ki te pripravi za novo življenje. Daje ti  “spodbudo,” da prestopiš v neko drugo stanje zavesti. Življenje ti da  na ta način znak, da nekaj opaziš, da se soočiš  z nekaterimi svojimi prepričanji, ki ti škodujejo in te spravljajo v tak ali drugačen stres. To so neke vrste čistilni procesi. Življenje poteka v sedemletnih ciklusih. V resnici sem se pred malo več kot sedmimi leti začela tudi vegetarijansko prehranjevati, malo kasneje sem ukinila tudi mlečne izdelke. Moja zamašena žila je bila posledica nezdravega načina življenja pred tem. V resnici glavni vzrok za prekomerno tvorjenje slabega holesterola,  ki je tudi povzročitelj žilnih oblog ni hrana ampak so strahovi in jeza, ki povzročajo stres. Tudi  strupi ki pridejo v kri z industrijski pridelano in predelano hrano, onesnženo vodo in z onesnaženim zrakom povzročajo, da jetra tvorijo več holesterola, ki je naravni čistilec krvi.
 
Kakšno je bilo okrevanje po operaciji?
Po operaciji je bilo vse v najlepšem redu. Čez dva dni sem že preizusila, kako mi gre s hojo na Ljubljanski grad. Šlo je dobro. Iz bolnišnice so me odpustili z navodilom naj “normalno živim” in da bom v kratkem dobila vabilo na rehabilitacijsko vadbo. Potem se je začela pandemija in ustavili so vse obiske na polikliniki. Še bolj sem se zavedala kako pomembno je, da vklopim vsa svoja znanja in si pomagam sama. Držala sem se zdrave prehrane in še več hodila v naravo,  v vadbo joge pa sem vključila še več vaj za pljuča, srce in žile. Šele po šestih mesecih so me sprejeli na polikliniki, da mi predpišejo rehabilitacijo. Ugotovili smo, da sem v dobrem   stanju in da je najbolje, da nadaljujem s svojim programom.  Sem pa  vmes  dvakrat opravila nekatere meritve na društvu ZaSrce, da ne bi prišlo do motnje zaradi tujka v žili. Da telo ne zavrne tujka, je seveda treba jemati nekja časa po operaciji  zdravila za redčenje krvi in zniževanje holesterola. A prav zaradi negativnih stranskih učinkov zdravil za redčenje krvi sem imela po operaciji največ težav. Pri tem so mi bile v veliko pomoč dihalne vaje in nekateri prehranski dodatki.

Več o tem boste seveda povedali na predavanju za Misterije v živo. Kakšen program samopomoči ste pripravili?
Na predavanju se bodo udeleženci lahko poučili o preprostih načinih za spodbujanje samozdravilnih sposobnosti. Jogijski principi, stari več tisoč let, so nam lahko vsakodnevna preventiva, da ne zbolimo. Če smo že preveč zanemarili zakone narave in zboleli, pa nas podprejo, da lažje in hitreje okrevamo. Delujemo celostno na telesnem, energijskem, mentalnem in duhovnem nivoju. Le tako lahko odpravimo vzroke bolezni. http://www.munay.si/kategorija/sprostilnica

Anja Drašler
(oktobrska številka revije Misteriji)