SLADKI PELIN REŠUJE ŽIVLJENJE

Sladki pelin (Artemisia annua) pomaga pri zdravljenju malarije, zoper zajedavce, za zdravljenje ran, okužb vseh vrst, pri težavah s prebavo, kožo, sklepi in celo pri zdravljenju raka. Artemisinin je v listih in cvetju sladkega pelina. Z njim zdravijo bolnike z malarijo v Vietnamu, na Kitajskem in v Afriki.

Profesorica Tu Joujou, kitajska farmakologinja in nobelovka, je v starih zapisih iz tretjega stoletja našla sklice na quing hao, kot se v kitajščini imenuje enoletnica pelin. Rastlino so tedaj med drugim uporabljali za boj proti parazitom. Profesorica je Artemisio annuo testirala na miših, okuženih z malarijo. Presenečena je ugotovila, da so bili uničeni vsi povzročitelji malarije. Za to odkritje oziroma za izvleček glavne delujoče učinkovine iz rastline, artemisinin, ki bi lahko rešil na milijone življenj, je štirideset let pozneje, leta 2015, pri svojih štiriinosemdesetih letih, prejela Nobelovo nagrado za medicino.
Dokazano je, da se sladki pelin bori proti virusom. Osupljivo učinkovit je bil celo pri bolnikih z malarijo, ki so jih zdravili z artemisininom in so hkrati obolevali zaradi aidsa. Iz tega izhaja, da je okužbo z aidsom mogoče ublažiti, simptome odpraviti. Od takrat se v raziskavah ukvarjajo tudi z možnostjo, ali bi ta rastlina lahko aids celo pozdravila.
Dokazano je, da se sladki pelin, oziroma njegova aktivna učinkovina artemisinin, uspešno bori proti virusom.
Artemisinin iz sladkega pelina med drugim proučujejo tudi na nemškem Inštitutu Maxa Plancka, skupaj z ameriškim podjetjem ArtemiLife in nekaterimi raziskovalci iz Danske in Nemčije, ali morda lahko pomaga zdraviti covid-19.

KONCENTRIRA ŽELEZO
Dr. Monika Berthold in Elisabeth Buchner v knjigi Zdravljenje raka brez stranskih učinkov (Krebs besiegen ohne Nebenwirkungen) pišeta, da sta Henry Lai in Narendra Singh odkrila, da je artemisinin aktivna sestavina, ki lahko pomaga tudi bolnikom z rakom.
Ko artemisinin pride v stik z železom, se sprožijo kemijske reakcije, pri katerih nastajajo prosti radikali. Ta učinek so že dolgo poznali v zvezi z zdravljenjem malarije. Pri njej je v telesu velika koncentracija železa. Malarijo zdravimo s prostimi radikali, ki se sprostijo v reakciji artemisinina z železom. Zelo podobno deluje artemisinin v rakavih celicah. Zanje velja, da zaradi svojega izjemno hitrega razmnoževanja ne morejo dobiti dovolj železa. Lahko pa vsrkajo več železa, ker imajo na svoji površini veliko transferinskih receptorjev, in to mnogo več, kot jih imajo zdrave celice. Beljakovina transferin veže železove ione in jih kanalizira v notranjost rakave celice. Ko uporabimo artemisinin, se sprostijo agresivni kisikovi radikali iz vezanega vodikovega peroksida. Kemijska reakcija med artemisininom in železom privede do uničenja rakave celice od znotraj.

 
Henry Laiporoča, da je artemisinin pri ubijanju rakavih celic in vitro oziroma v kulturi približno stokrat bolj učinkovit kot do zdaj znani citostatiki. Ta njegova opazovanja so potrdili s poskusi na kulturi celic raka dojke. Že osem ur po tem, ko je artemisinin prišel v stik z rakavimi celicami, jih je bilo uničenih petinsedemdeset odstotkov; po šestnajstih urah je bil ta odstotek blizu sto. Poskusi z levkemičnimi celicami so bili še veliko bolj impresivni. Potrebnih je bilo samo osem ur, da je artemisinin uničil vse. V neki publikaciji poročajo, da celice raka dojke, ki so jih uporabili v poskusu, niso reagirale na radioterapijo, na artemisinin pa so se odzvale že po nekajminutni obdelavi.
Prednosti artemisinina so, da je strupen za rakave celice. Za zdrave celice ni strupen. Deluje tudi proti rakavim celicam, ki so neobčutljive na učinek drugih citostatikov. Vse to je vzbudilo upe, da bi z artemisininom lahko zdravili oblike raka, pri katerih konvencionalni načini zdravljenja niso bili uspešni.
Artemisinin je pri ubijanju rakavih celic »in vitro« približno stokrat bolj učinkovit kot do zdaj znani citostatiki.


ZDRAVLJENJE
Obetavne rezultate so dobili tudi pri zdravljenju raznih agresivnih oblik raka, kot sta rak trebušne slinavke in akutna levkemija, poročata Bertholdova in Buchnerjeva. Izredno hitro razmnoževanje celic je posebnost teh vrst raka. Hitreje ko se rakave celice razmnožujejo, večja količina železa je potrebna za njihovo rast. Več železa primarna novotvorba vsebuje, bolj učinkovit je artemisinin. V več poskusih so dokazali, da artemisinin lahko prepreči širjenje rakavih celic na druge dele telesa. Ne vedo pa še, ali prepreči tudi razširjanje zasevkov.

Primer zdravljenja z artemisininom:
1. korak – Da bi »nahranili« rakave celice z dovolj železa, so bolnikom z rakom dva dni dajali intravenske injekcije železovega pripravka (preden so jim vbrizgali artemisinin).
2. korak – Potem so jim vbrizgavali tri miligrame do šest miligramov artemisinina na kilogram telesne teže dnevno, in to naslednjih šest tednov.
3. korak – Vbrizgavanje železa, dva dneva.
4. korak – Ponovitev drugega koraka s tremi miligrami do šestimi miligrami artemisinina na kilogram telesne teže dnevno naslednjih šest tednov.

Članek je povzet po zapisu v  reviji Misteriji  št. 336 (julij 2021). A. Š.