Več dreves, več življenja
Izmenjava kisika in ogljikovega dioksida je osnovna simbiotska sožitje med drevesi in človekom, brez katere ne bi bilo človeške vrste na zemlji. Dihanje je osnova preživetja. V ljudskem zdravilstvu so se ohranila znanja o tem kako določeni deli dreves vplivajo na zdravljenje. Dendroterapija pa je celo veja zdravilstvo, ki se ukvarja s proučevanjem energije dreves in njeno uporabo pri vzpostavljanju ravnovesja v ovem energijskem polju. Ta njihova duhovna dimenzija se je v stoletjih človekovega materializma zgubila.Ne zavedamo se več njihove magije. Ko človek še ni bil zastrupljen z industrijsko umetni ustvarjenimi stimulansi je z vsemi čuti doživljal naravo. Tako je spoznaval tudi drevesa in njihove lastnosti in kadar je potreboval njihovo moč , moč njihobega duha…njihovo esenco, ki jo je užil ne da bi bilo treba drevo uničiti. Nasprotno drevesa so čuvali kot svete podpornike. Na svojih domačijah ali posestvih so imeli posebo drevo, ki je ščitilo in skrbelo za blagostanje prbivalcev.
Dreves sploh ne opazimo več…imamo jih za uporabne objekte….zdijo se nam sami po sebi umevni ….obrezujemo jih po svojem okusu in ne po njihovi naravni podobi….če pa se jih naveličamo pa jih izrujemo, posekamo…..odvržemo kot včerajšnji časopis. Narava je še vedno temeljni vir življenja na Zemlji…..vse bolezni sodobnega sveta kažejo na to, kako človek propada, ko se je odtujil od tega vira in se prepustil umetnim konstruktom pohlepne družbe ozIroma tistih ki jo krojijoi. Ko začnemo ceniti življenje v vsakem drevesu posebej in spoštovati ta stik lahko na osebni ravni spodbudimo ozdravitev narave in družbe. Nekateri čudeži narave so izven človekovega dosega. Šele ko spoštujemo življenje se nam razkrijejo. S Tino Trampuš, krajinsko arhitektko, naravovarstvenico ter ljubiteljico in zaščitnica dreves se sprehodiva po izolskem parku ob obali, da bi ujeli sporočila tamkajšnjih dreves. Na zavodu za varstvo narave območna enota Piran je vključena v različna mednsrodna sodelovanja ki skrbijo za ekološko povezanost ter načrtovanjem in vzdrževanjem zelene infrastrukture, zaščito zavarovanih območij in z nravi prijaznim povezovanjem narave z urbanimi območji. Je tudi pobudnica učenja o pomembnosti dreves v urbanem okolju in soorganizatorica vsakoletnega informativnega srečanja O drevesih za drevesm ki poteka vsako leto v Izoli.
Kja lahko poveste o teh ostankih posekanih ceder pred nama ?
Ni mi znan razlog za posek. Včasih so odločitve glede ravnanja z drevesi preveč površinske, ni vnaprejšnjega primernega razmisleka o pravi funkciji, ki naj ga ima določeno drevo v nekem okolju. Te pinije na primer, ki jih vidiva na drugi strani, so zasajene preveč na gosto, kmalu jim bo zmanjkalo prostora in potem bodo spet pele žage. Le zakaj? Vprašanje je tudi, ali so pinije tisto, kar bi si tukaj želeli? Če bi bolj čutili naravo, poznali specifične lastnosti dreves in jih glede na to vključili v zeleno infrastrukturo mest, bi res lahko uživali vse dobrobiti, ki nam jih lahko drevesa dajo. Tukaj bi se veliko bolje odrezali listavci, saj poleti, ko je vroče dajejo senco, pozimi, ko si želimo več svetlobe in toplote pa prepuščajo sonce. Tamariska je hvaležno drevo za parke ob morju ali v solinah, ker dobro prenaša sol. Je pa videti, da je nenaravno porezana.. Pogosto drevesa pretirano porežejo, namesto da bi mu že ob zasaditvi namenilim prostor, ki si ga zasluži. Ne vem čemu to služi. Z vidika naravne sposobnosti in vzgiba drevesa, da samodejno oblikuje svojo podobo kot mu pritiče, se mi zdi marsikdaj to nespoštljiv poseg. Z vidika specifičnih lastnosti in s tem uporabnosti, ki jo ima določeno drevo, je najbolje, da mu pustimo njegovo naravno bit, ki vključuje tudi samo obliko in način rasti. Zato pa je smiselno modro načrtovati in izbrati taka drevesa za zasaditev, ki v danem okolju lahko opravijo svojo naravno funkcijo in tako služijo ljudem. Vsako drevo nam lahko da nekaj drugega. Med drevesi in ljudmi vlada ena velika povezanost, česar se premalo zavedamo. Še posebej v urbanih naseljih so drevesa še posebnega - življenjskega pomena.
Kako nam služijo drevesa v mestih?V mestih, kjer je koncentracija toksičnih snovi in avtomobilskih izpuhov še večja kot drugje, bi se morali še posebej zavedati njihove pomembnosti. Rabimo jih za dihanje. Naše celice rabijo kisik. Drevesa so s svojo mogočnostjo največji dobavitelji tega nenadomestljivega vira življenja. Z vsrkavanjem ogljikovega dioksida pa so tudi največji čistilci ozračja.
V mestih pa imajo zasaditve dreves še druge pomembne naloge. Dolgoročen namen …Toliko in toliko dreves pomeni toliko manj denarja za hlajenje s klimtskimi napravami. Toliko in toliko dreves ki ti pobirajo meteorne vode po,meni toliko in toliko manj obremenjen kanalizacijski sistem. To je holistični pristop do urejanja prostora v urbanih naseljih. Pri nas je ta težava da se drevo vedn o jemlje kot strošek. Eno je cen sadike ki niti ni tako visoka, potempa so še stroški vzdrževanja. Seveda so vlaganja ampak vsa ta vlaganja imajo ogromno plusov, na eni strani manj škodljivih naprav, manj trošenja energije pa še boljši pogoji za vzdrževanje zdravja. MI se ne zavedamo več vseh dobrobiti ki nam jih daje narava hkrati pa zatiskamo oči pred vsemi temi obremenitvami ki jih vnašamo v okolje. Drevesa so naravne čistilne naprave…ki za vzdrževanje in obnovo rbijo manj kot sodobna človekova tehologija. Z njihovo zasaditvijo lahko ob modrem načrtovanju prihranimo pri drugih stroških vzdrževanja mestnih površin. Krošnje listavcev, na primer, zadržujejo vodo med deževjem, da voda ne odteče kar naenkrat v kanalizacojo in tako manj obremenjuje komunalne sisteme. Zato bi si morali prizadevati da se to celostni ureja skupaj s kanalizacijo in drugimi sistemi. Zelenainfrastruktura v mestih je prav tako pomembna za kvaliteto bivanja v mestih kot druge infrastrukture. Drevesa ustvarjajo ugodno mikriklimo. Osvežujejo zrak, ščitijo pred padavinami, poleti hladijo ozračje. Prihranjenje stroškov hlajenja s klima napravami….prihramba pri stroških vzdrževanja komunalnih objektov Žal je velika večina civiliziranih ljudi že zapadla v močno prepričanost da lahko klimatske naprave nadomestijo te naravne funkcije, ki nam jih lahko nudi ustrezna zelena infrastruktura. Dobro se je počasi zavedati, da moderne civilizacijske rešitve, niso vedno tudi zdravju prijazne. Hladen zrak, ki prihaja od dreves je čisto nekaj drugega. Je živ.
Ima prano…življenjsko energijo?
Seveda! Večina ljudi se sploh ne zaveda, kako naše telo slabo prenaša klimatske naprave. Človek lahko prenaša kar nizke ali pa tudi precej visoke temperture, ki so posledica naravnih vremenskih razmer. Drevesna senca je ravno pravšnja, primerna svojemu času in nas bo celo napolnila z vitalno življenjsko energijo. Pretirano visoka ali pa pretirano nizke temperture iz klimatskih naprav, zaradi katerih moraš celo v zdravstvenem domu sredi poletja biiti zavit v deko, pa so ne samo škodljive, ampak tudi potratne. Na ta način si človek ruši tudi svoje lastne naravne ritme ter sposobnost samoobnove.Vse težje smo prilagodljivi tudi spremembam v naravi, ki so tudi vse bolj nepredvidljive, saj, ravno zaradi agresivnih posegov človeka, izgubljajo svoj naravni tok. Nepredvidljivo vreme, naravne katastrofe, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst so vse posledica porušenega naravnega reda, ki ga je zakrivil človek.
Dreves sploh ne opazimo več…imamo jih za uporabne objekte….zdijo se nam sami po sebi umevni ….obrezujemo jih po svojem okusu in ne po njihovi naravni podobi….če pa se jih naveličamo pa jih izrujemo, posekamo…..odvržemo kot včerajšnji časopis. Narava je še vedno temeljni vir življenja na Zemlji…..vse bolezni sodobnega sveta kažejo na to, kako človek propada, ko se je odtujil od tega vira in se prepustil umetnim konstruktom pohlepne družbe ozIroma tistih ki jo krojijoi. Ko začnemo ceniti življenje v vsakem drevesu posebej in spoštovati ta stik lahko na osebni ravni spodbudimo ozdravitev narave in družbe. Nekateri čudeži narave so izven človekovega dosega. Šele ko spoštujemo življenje se nam razkrijejo. S Tino Trampuš, krajinsko arhitektko, naravovarstvenico ter ljubiteljico in zaščitnica dreves se sprehodiva po izolskem parku ob obali, da bi ujeli sporočila tamkajšnjih dreves. Na zavodu za varstvo narave območna enota Piran je vključena v različna mednsrodna sodelovanja ki skrbijo za ekološko povezanost ter načrtovanjem in vzdrževanjem zelene infrastrukture, zaščito zavarovanih območij in z nravi prijaznim povezovanjem narave z urbanimi območji. Je tudi pobudnica učenja o pomembnosti dreves v urbanem okolju in soorganizatorica vsakoletnega informativnega srečanja O drevesih za drevesm ki poteka vsako leto v Izoli.
Kja lahko poveste o teh ostankih posekanih ceder pred nama ?
Ni mi znan razlog za posek. Včasih so odločitve glede ravnanja z drevesi preveč površinske, ni vnaprejšnjega primernega razmisleka o pravi funkciji, ki naj ga ima določeno drevo v nekem okolju. Te pinije na primer, ki jih vidiva na drugi strani, so zasajene preveč na gosto, kmalu jim bo zmanjkalo prostora in potem bodo spet pele žage. Le zakaj? Vprašanje je tudi, ali so pinije tisto, kar bi si tukaj želeli? Če bi bolj čutili naravo, poznali specifične lastnosti dreves in jih glede na to vključili v zeleno infrastrukturo mest, bi res lahko uživali vse dobrobiti, ki nam jih lahko drevesa dajo. Tukaj bi se veliko bolje odrezali listavci, saj poleti, ko je vroče dajejo senco, pozimi, ko si želimo več svetlobe in toplote pa prepuščajo sonce. Tamariska je hvaležno drevo za parke ob morju ali v solinah, ker dobro prenaša sol. Je pa videti, da je nenaravno porezana.. Pogosto drevesa pretirano porežejo, namesto da bi mu že ob zasaditvi namenilim prostor, ki si ga zasluži. Ne vem čemu to služi. Z vidika naravne sposobnosti in vzgiba drevesa, da samodejno oblikuje svojo podobo kot mu pritiče, se mi zdi marsikdaj to nespoštljiv poseg. Z vidika specifičnih lastnosti in s tem uporabnosti, ki jo ima določeno drevo, je najbolje, da mu pustimo njegovo naravno bit, ki vključuje tudi samo obliko in način rasti. Zato pa je smiselno modro načrtovati in izbrati taka drevesa za zasaditev, ki v danem okolju lahko opravijo svojo naravno funkcijo in tako služijo ljudem. Vsako drevo nam lahko da nekaj drugega. Med drevesi in ljudmi vlada ena velika povezanost, česar se premalo zavedamo. Še posebej v urbanih naseljih so drevesa še posebnega - življenjskega pomena.
Kako nam služijo drevesa v mestih?V mestih, kjer je koncentracija toksičnih snovi in avtomobilskih izpuhov še večja kot drugje, bi se morali še posebej zavedati njihove pomembnosti. Rabimo jih za dihanje. Naše celice rabijo kisik. Drevesa so s svojo mogočnostjo največji dobavitelji tega nenadomestljivega vira življenja. Z vsrkavanjem ogljikovega dioksida pa so tudi največji čistilci ozračja.
V mestih pa imajo zasaditve dreves še druge pomembne naloge. Dolgoročen namen …Toliko in toliko dreves pomeni toliko manj denarja za hlajenje s klimtskimi napravami. Toliko in toliko dreves ki ti pobirajo meteorne vode po,meni toliko in toliko manj obremenjen kanalizacijski sistem. To je holistični pristop do urejanja prostora v urbanih naseljih. Pri nas je ta težava da se drevo vedn o jemlje kot strošek. Eno je cen sadike ki niti ni tako visoka, potempa so še stroški vzdrževanja. Seveda so vlaganja ampak vsa ta vlaganja imajo ogromno plusov, na eni strani manj škodljivih naprav, manj trošenja energije pa še boljši pogoji za vzdrževanje zdravja. MI se ne zavedamo več vseh dobrobiti ki nam jih daje narava hkrati pa zatiskamo oči pred vsemi temi obremenitvami ki jih vnašamo v okolje. Drevesa so naravne čistilne naprave…ki za vzdrževanje in obnovo rbijo manj kot sodobna človekova tehologija. Z njihovo zasaditvijo lahko ob modrem načrtovanju prihranimo pri drugih stroških vzdrževanja mestnih površin. Krošnje listavcev, na primer, zadržujejo vodo med deževjem, da voda ne odteče kar naenkrat v kanalizacojo in tako manj obremenjuje komunalne sisteme. Zato bi si morali prizadevati da se to celostni ureja skupaj s kanalizacijo in drugimi sistemi. Zelenainfrastruktura v mestih je prav tako pomembna za kvaliteto bivanja v mestih kot druge infrastrukture. Drevesa ustvarjajo ugodno mikriklimo. Osvežujejo zrak, ščitijo pred padavinami, poleti hladijo ozračje. Prihranjenje stroškov hlajenja s klima napravami….prihramba pri stroških vzdrževanja komunalnih objektov Žal je velika večina civiliziranih ljudi že zapadla v močno prepričanost da lahko klimatske naprave nadomestijo te naravne funkcije, ki nam jih lahko nudi ustrezna zelena infrastruktura. Dobro se je počasi zavedati, da moderne civilizacijske rešitve, niso vedno tudi zdravju prijazne. Hladen zrak, ki prihaja od dreves je čisto nekaj drugega. Je živ.
Ima prano…življenjsko energijo?
Seveda! Večina ljudi se sploh ne zaveda, kako naše telo slabo prenaša klimatske naprave. Človek lahko prenaša kar nizke ali pa tudi precej visoke temperture, ki so posledica naravnih vremenskih razmer. Drevesna senca je ravno pravšnja, primerna svojemu času in nas bo celo napolnila z vitalno življenjsko energijo. Pretirano visoka ali pa pretirano nizke temperture iz klimatskih naprav, zaradi katerih moraš celo v zdravstvenem domu sredi poletja biiti zavit v deko, pa so ne samo škodljive, ampak tudi potratne. Na ta način si človek ruši tudi svoje lastne naravne ritme ter sposobnost samoobnove.Vse težje smo prilagodljivi tudi spremembam v naravi, ki so tudi vse bolj nepredvidljive, saj, ravno zaradi agresivnih posegov človeka, izgubljajo svoj naravni tok. Nepredvidljivo vreme, naravne katastrofe, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst so vse posledica porušenega naravnega reda, ki ga je zakrivil človek.
Če, na primer, damo drevesu premalo prostora, nas začne lahko kasneje motiti, ker se preveč razrašča.Se pravi, da smo za neko okolje izbrali napačno drevo ali pa se nismo dobro pozanimali, kako močno se razveja in razraste. Potem žago v roke in režemo, mnogokrat brez pravega občutka. Oblika krošnje in sam način, kako neko drevo raste izraža njegove specifične lastnosti. Če ga prekomerno in »po svoje« obrezujemo kratimo njegovo naravno rast. Ko posežemo v drevo na tak način, ki kvari njegove izvorne lastnosti, posežemo v njegov naravni red in porušimo njegov ravnovesje. Potem ni več takšno, kot je bilo ustvarjeno in ves čas na različne načine išče ravnotežje.
Je podobno kot pri ljudeh ali je pri ljudeh podobno kot pri drevesih ?
Vsekakor lahko najdemo vzporednice z človeškim obnašanjem in doživljanjem. Če je človek oviran v svoji naravni rasti in razvoju, ni srečen, tudi zboli zaradi tega. Narava prav tako deluje po svojih principih. Največ nam lahko nudi, če ji dovolimo, da v skladu s svojimi nameni deluje za nas. Človek je šel predaleč z uravnavanjem narave. Ne upošteval njenih pravic in meja. Posega v naravni red in tako spodkopava svoje lastno preživetje. Vsako drevo ima svoj karakter, svoje značilnosti in svoj specifičen namen. Tudi spremembe, ki jih doživljajo skozi letne čase so primerljive s temi, ki jih doživljamo ljudje. Tudi na nas vplivajo vremenske razmere, lunine mene, sonce, pa tudi naravi vsiljeni dejavniki, ki nam škodujejo. Podobni smo si, le da si človek domišlja, da je nekaj več. Tudi preživetveno smo odvisni drug od drugega. Ni človek nad naravo, tako kot želi vedno bolj uveljavljati svojo premoč, pa tudi narava ni nad človekom, tako kot so verjela stara ljudstva, ki so v njej videla Bogove in druga »Višja bitja«. Zdaj je prišel čas, ko se tudi tu kaže potreba po ravnovesju; na eni strani človeka in na drugi narave, civilizacije in divjine, materialnega in duhovnega. Drevesa so najbolj mogočna bitja narave, nekatera so preživela že mnoga človekova obdobja.
Zakaj tega bolj ne upoštevamo?
Izgubili smo občutek za ravnovesje zaradi spodbujanja potrošnje na vseh nivojih.To je razkorak, ki ga v modernem svetu opažamo vsepovsod. Zdravje človeka in profiti multinacionalk. Zakaj bi se spodbujale zasaditve dreves, če pa od tega ni nobenega dobička. Pri gradnjah in urejanju prostora v mestih je, kot tudi povsod drugje, v ospredju maksimalen izkoristek. Mnogi investitorji novogradenj želijo do zadnjega kotička izkoristiti parcelo za notranje bivalne površine ali parkirošča. Prej velike vrtove z drevjem in grmičevjem krčijo na minimum. S tem izginjajo iz mestnega območja zelene površine. Ljubljana ima sicer zelo lepo urejeno ravnanje z drevjem na javnih površinah. Obstaja natančen kataster 60.0000 dreves in vsakršen poseg v drevesa naj bi se beležil v ta kataster. Tudi za gradbišča so določeni zelo strogi predpisi, kako ravnati in zaščititi obstoječe drevje na parceli, pri vsakem novem gradbenem projektu pa je investitor dolžan predložiti tudi rešitve glede zelenih zasaditev. Pri odobritvi gradnje je obvezno sodelovanje pooblaščenega arburista brez katerega tudi ne sme biti podrto nobeno obstoječe drevo. Kljub temu pa je opaziti, da v nekaterih lepih predelih, ki so jih prej krasili tudi lepi vrtov, rastejo betonske bivalne kocke z betonskimi ograjami in betonskimi tlaki, iz katerih štrli morda le nekaj grmičkov bambusa, ki niti ni rastlina, ki bi v resnici spadala na našo zemljo, saj imamo v Sloveniji na tako majhnem območju nepredstavljivo pestrost rastlinskih vrst. Ljubljana je bila zelena prestolnica in pohvalno je, da še naprej vzdržuje ta status, ki je pomemben, ne samo za dokazovanje in zunanji ugled, ampak tudi za zdravje in kvaliteto bivanja prebivalcev mesta.
Kako uskladiti urbanizacijo z živo krajino in ohranjati zelene površine v naših mestih in okolici?
Žal vse prepogosto opažamo da tam, kjer je bil še včeraj travnih ali ridvitna zenlja takorekoč »čez noč« zraste neko obeležje ali turistični objekt ali nakupovalno središče. Ali res rabimo vse to? To je urbana prenatrpanost. Poleg tega seveda, da si moral dati beton v zemljo, je to tudi vizualna onesnaženost. Oko se ne more več spočiti….ni več praznega prostora…kjer bi se um umiril in spočil. oko in um se spočijeta v praznini v zelenini dreves, v zelenini reke. V Ljubljani si se včasih lahko spočili ob Ljubljanici. Nič več. Turistični promet na Ljbljanici je presegel vse meje zdravega bivanja. Nakupovalni centri še kar rastejo v vsaki ulici skoraj in sredi zelenih gorskih vasic. Ne samo mesta, tudi na prelepih naravnih površinah je vse bolj opaziti neprimerne in nepotrebne urbane posege. Zaboli te, ko vidiš, na kakšen način seinvestitorjem dovoli, da dobesedno zadušijo prostor z betonom. Mnoge asfaltirane površine in parkirni prostori so brez zelenja, nekatere trgovske verige striktno nimajo dreves na območju svojih parkirišč. V ekaterih državah imajo špredpisano da na vsako parkirno mesto mora bitieno drevo ali dve drevesi Nekdo ki želi narediti toliko in toliko parkirnih mest mora narediti tudi toliko in toliko zasaditve.
Kako je pri nas to urejeno in kaj je vzrok, da se tudi pri nas bolj ne upošteva naravovarstvenih principov pri obravnavi dreves in drugih zelenih površin?
žLjubljana je bila zelena prestolnica, kar je pohvalno. Tudi druga slovenska mesta se nekako trudijo glede zelene infrastrukture, vendar pa se je v zadnjih letih tako povečala gradnja trgovin in nakupovalnih centrov, s tem pa tudi tovorni in osebni promet, da je težko loviti neko smiselno in zdravo ravnovesje. Ljubljana je zelo dobre premike dosegla, v zadnjih letih So pa vedno izivi na terenu kaj se dogaja oziroma kako poteka nadzor na privatnih zemljiščih znotraj Ljubljane.
Taja Vetrovec
Je podobno kot pri ljudeh ali je pri ljudeh podobno kot pri drevesih ?
Vsekakor lahko najdemo vzporednice z človeškim obnašanjem in doživljanjem. Če je človek oviran v svoji naravni rasti in razvoju, ni srečen, tudi zboli zaradi tega. Narava prav tako deluje po svojih principih. Največ nam lahko nudi, če ji dovolimo, da v skladu s svojimi nameni deluje za nas. Človek je šel predaleč z uravnavanjem narave. Ne upošteval njenih pravic in meja. Posega v naravni red in tako spodkopava svoje lastno preživetje. Vsako drevo ima svoj karakter, svoje značilnosti in svoj specifičen namen. Tudi spremembe, ki jih doživljajo skozi letne čase so primerljive s temi, ki jih doživljamo ljudje. Tudi na nas vplivajo vremenske razmere, lunine mene, sonce, pa tudi naravi vsiljeni dejavniki, ki nam škodujejo. Podobni smo si, le da si človek domišlja, da je nekaj več. Tudi preživetveno smo odvisni drug od drugega. Ni človek nad naravo, tako kot želi vedno bolj uveljavljati svojo premoč, pa tudi narava ni nad človekom, tako kot so verjela stara ljudstva, ki so v njej videla Bogove in druga »Višja bitja«. Zdaj je prišel čas, ko se tudi tu kaže potreba po ravnovesju; na eni strani človeka in na drugi narave, civilizacije in divjine, materialnega in duhovnega. Drevesa so najbolj mogočna bitja narave, nekatera so preživela že mnoga človekova obdobja.
Zakaj tega bolj ne upoštevamo?
Izgubili smo občutek za ravnovesje zaradi spodbujanja potrošnje na vseh nivojih.To je razkorak, ki ga v modernem svetu opažamo vsepovsod. Zdravje človeka in profiti multinacionalk. Zakaj bi se spodbujale zasaditve dreves, če pa od tega ni nobenega dobička. Pri gradnjah in urejanju prostora v mestih je, kot tudi povsod drugje, v ospredju maksimalen izkoristek. Mnogi investitorji novogradenj želijo do zadnjega kotička izkoristiti parcelo za notranje bivalne površine ali parkirošča. Prej velike vrtove z drevjem in grmičevjem krčijo na minimum. S tem izginjajo iz mestnega območja zelene površine. Ljubljana ima sicer zelo lepo urejeno ravnanje z drevjem na javnih površinah. Obstaja natančen kataster 60.0000 dreves in vsakršen poseg v drevesa naj bi se beležil v ta kataster. Tudi za gradbišča so določeni zelo strogi predpisi, kako ravnati in zaščititi obstoječe drevje na parceli, pri vsakem novem gradbenem projektu pa je investitor dolžan predložiti tudi rešitve glede zelenih zasaditev. Pri odobritvi gradnje je obvezno sodelovanje pooblaščenega arburista brez katerega tudi ne sme biti podrto nobeno obstoječe drevo. Kljub temu pa je opaziti, da v nekaterih lepih predelih, ki so jih prej krasili tudi lepi vrtov, rastejo betonske bivalne kocke z betonskimi ograjami in betonskimi tlaki, iz katerih štrli morda le nekaj grmičkov bambusa, ki niti ni rastlina, ki bi v resnici spadala na našo zemljo, saj imamo v Sloveniji na tako majhnem območju nepredstavljivo pestrost rastlinskih vrst. Ljubljana je bila zelena prestolnica in pohvalno je, da še naprej vzdržuje ta status, ki je pomemben, ne samo za dokazovanje in zunanji ugled, ampak tudi za zdravje in kvaliteto bivanja prebivalcev mesta.
Kako uskladiti urbanizacijo z živo krajino in ohranjati zelene površine v naših mestih in okolici?
Žal vse prepogosto opažamo da tam, kjer je bil še včeraj travnih ali ridvitna zenlja takorekoč »čez noč« zraste neko obeležje ali turistični objekt ali nakupovalno središče. Ali res rabimo vse to? To je urbana prenatrpanost. Poleg tega seveda, da si moral dati beton v zemljo, je to tudi vizualna onesnaženost. Oko se ne more več spočiti….ni več praznega prostora…kjer bi se um umiril in spočil. oko in um se spočijeta v praznini v zelenini dreves, v zelenini reke. V Ljubljani si se včasih lahko spočili ob Ljubljanici. Nič več. Turistični promet na Ljbljanici je presegel vse meje zdravega bivanja. Nakupovalni centri še kar rastejo v vsaki ulici skoraj in sredi zelenih gorskih vasic. Ne samo mesta, tudi na prelepih naravnih površinah je vse bolj opaziti neprimerne in nepotrebne urbane posege. Zaboli te, ko vidiš, na kakšen način seinvestitorjem dovoli, da dobesedno zadušijo prostor z betonom. Mnoge asfaltirane površine in parkirni prostori so brez zelenja, nekatere trgovske verige striktno nimajo dreves na območju svojih parkirišč. V ekaterih državah imajo špredpisano da na vsako parkirno mesto mora bitieno drevo ali dve drevesi Nekdo ki želi narediti toliko in toliko parkirnih mest mora narediti tudi toliko in toliko zasaditve.
Kako je pri nas to urejeno in kaj je vzrok, da se tudi pri nas bolj ne upošteva naravovarstvenih principov pri obravnavi dreves in drugih zelenih površin?
žLjubljana je bila zelena prestolnica, kar je pohvalno. Tudi druga slovenska mesta se nekako trudijo glede zelene infrastrukture, vendar pa se je v zadnjih letih tako povečala gradnja trgovin in nakupovalnih centrov, s tem pa tudi tovorni in osebni promet, da je težko loviti neko smiselno in zdravo ravnovesje. Ljubljana je zelo dobre premike dosegla, v zadnjih letih So pa vedno izivi na terenu kaj se dogaja oziroma kako poteka nadzor na privatnih zemljiščih znotraj Ljubljane.
Taja Vetrovec