Zdravje se začne v glavi
Kaj je moja bioenergija? Od česa je odvisna? Kako je sestavljena in kako jo lahko uravnavam? To so prva vprašanja samozavedanja in samozdravljenja. So prvi koraki k osvoboditvi od privzetih programov, ki ne služijo naši sreči in zdravju. So začetni koraki do sposobnosti, da lahko sami uravnavamo stanje svoje energije za dobro telesno, mentalno in dušno počutje.
Tako kot se vsak del človekovega energijskega polja uglašeno, kot inštrument, vklaplja v celoten orkester njegovega biopolja, tako zveni njegovo življenje. Če zveni ubrano, smo zdravi in srečni. Če zveni razglašeno, smo polni težav vseh vrst. Osvojiti višja stanja zavesti, ki lahko uravnavajo energijsko stanje na vseh ravneh in poskrbijo za harmonično celoto, pomeni potrpežljivo potovati po svojem notranjem prostoru z vso ljubeznijo in resnico. Ljubezen in resnico najdemo v srčnem centru. Pot do tja je včasih zaprta. Nekaj nas vleče dol, nazaj v preteklost, nazaj v temo. Ko potrpežljivo spoznavamo te sile, zapise v svojem nezavednem, in počasi opuščamo navezanost na to kramo, se tudi naša karma, naš dolg do naše višje zavesti, zmanjšuje. Postajamo osvobojeni navezanosti na vse krivde, strahove in osramočenosti, ki so nam kazale pot k napačnim odločitvam. Kaj je prav? Kaj je tista notranja pot, ki te kliče? To lahko ugotovi vsak sam, s podporo tistih, ki so že korak naprej, ali tistih, ki so morda že eone pred nami in vidijo bolje naprej in nazaj.
ODGOVORNOST ZASE
Tako kot je pomembno, da skrbimo za svoje fizično telo, je pomembno, da hranimo, krepimo in negujemo tudi vsa druga telesa. Spoznamo jih skozi zavedanje. Joga kot veda o življenju nas uči, kako pridemo do tega zavedanja, da jih občutimo. Skozi vse njene poti postanemo zdravi in srečni. Kaj sploh je sreča? Kako jo doživljamo? Kako vemo, da smo srečni? Kaj je ta tako opevana in želena sreča? To stanje ni samo v domeni človeka. Tudi živali in rastline imajo svoja občutja in počutja. Sreča je celostnost. Pri človeku je še toliko bolj pomembno zavedanje tega, ker vključuje tudi njegov pomemben vpliv na druga živa bitja, saj ima nekaj, česar druga živa bitja nimajo – višjo zavest. Kako postopoma dosežemo stanje, ko lahko resnično delujemo skozi to zavest in poskrbimo s tem za vse tisto, kar morda še ni stopilo v to nadstropje bivanja? Skozi dnevno urjenje lahko postopoma dosegamo stanja, ki pritičejo človeku kot »najrazvitejšemu« živemu bitju med osem in pol milijoni živečih na zemlji. Zavedanje, da s svojim lastnim dihanjem, čutenjem, gibanjem, mišljenjem in govorjenjem posredno ali neposredno vplivamo na vse drugo, je osvobajajoče, po drugi strani pa nas postavlja tudi pred odgovornost, najprej do samega sebe.
ZRCALCE, ZRCALCE …
Družbene smernice človeka silijo v ločevanja vseh vrst, ga odvračajo od osnovnih potreb po ukoreninjenosti, varnosti, čustvovanju, delovanju, združevanju, izražanju, samoregulaciji in povezavi z Višjo silo. V procesu odstiranja lastnih meglic in podiranja zidov nezadovoljujočih programov lahko stopimo iz te megle, očistimo enega za drugim svoja energijska telesa in se prepustimo celosti svojega ustroja. Začutimo svoj center, potem pa mu dovolimo, da nas poveže z vsem, kar je bilo v naši preteklosti in kar začutimo, da se lahko zgodi v najvišje dobro z našim fizičnim obstojem tukaj in v prihodnosti. Drug drugemu smo zrcalo. Tem bolj, čim bolj odpadajo kupi kamenja, ki zapirajo vhod v naše srčno središče. Ko drug drugega obravnavamo s tega stališča, smo sočutni, ljubeči, sprejemajoči, predani. To je začetek samozdravljenja in začetek tega, da lahko svojo čisto zdravilno energijo prelivamo v svoje okolje. Ko zdravimo druge, ne da bi ozdravili sebe, se še vedno ne zavedamo dobro, kje smo. Ko imamo koga, ki se nam pusti zdraviti, smo zadovoljni; ko ostanemo sami s seboj, pa ne vemo, kaj bi. Nekaj nam manjka, ker smo navezani na zdravje zunaj, na srečo zunaj. Sreča in zdravje sta vedno znotraj.
Tako kot se vsak del človekovega energijskega polja uglašeno, kot inštrument, vklaplja v celoten orkester njegovega biopolja, tako zveni njegovo življenje. Če zveni ubrano, smo zdravi in srečni. Če zveni razglašeno, smo polni težav vseh vrst. Osvojiti višja stanja zavesti, ki lahko uravnavajo energijsko stanje na vseh ravneh in poskrbijo za harmonično celoto, pomeni potrpežljivo potovati po svojem notranjem prostoru z vso ljubeznijo in resnico. Ljubezen in resnico najdemo v srčnem centru. Pot do tja je včasih zaprta. Nekaj nas vleče dol, nazaj v preteklost, nazaj v temo. Ko potrpežljivo spoznavamo te sile, zapise v svojem nezavednem, in počasi opuščamo navezanost na to kramo, se tudi naša karma, naš dolg do naše višje zavesti, zmanjšuje. Postajamo osvobojeni navezanosti na vse krivde, strahove in osramočenosti, ki so nam kazale pot k napačnim odločitvam. Kaj je prav? Kaj je tista notranja pot, ki te kliče? To lahko ugotovi vsak sam, s podporo tistih, ki so že korak naprej, ali tistih, ki so morda že eone pred nami in vidijo bolje naprej in nazaj.
ODGOVORNOST ZASE
Tako kot je pomembno, da skrbimo za svoje fizično telo, je pomembno, da hranimo, krepimo in negujemo tudi vsa druga telesa. Spoznamo jih skozi zavedanje. Joga kot veda o življenju nas uči, kako pridemo do tega zavedanja, da jih občutimo. Skozi vse njene poti postanemo zdravi in srečni. Kaj sploh je sreča? Kako jo doživljamo? Kako vemo, da smo srečni? Kaj je ta tako opevana in želena sreča? To stanje ni samo v domeni človeka. Tudi živali in rastline imajo svoja občutja in počutja. Sreča je celostnost. Pri človeku je še toliko bolj pomembno zavedanje tega, ker vključuje tudi njegov pomemben vpliv na druga živa bitja, saj ima nekaj, česar druga živa bitja nimajo – višjo zavest. Kako postopoma dosežemo stanje, ko lahko resnično delujemo skozi to zavest in poskrbimo s tem za vse tisto, kar morda še ni stopilo v to nadstropje bivanja? Skozi dnevno urjenje lahko postopoma dosegamo stanja, ki pritičejo človeku kot »najrazvitejšemu« živemu bitju med osem in pol milijoni živečih na zemlji. Zavedanje, da s svojim lastnim dihanjem, čutenjem, gibanjem, mišljenjem in govorjenjem posredno ali neposredno vplivamo na vse drugo, je osvobajajoče, po drugi strani pa nas postavlja tudi pred odgovornost, najprej do samega sebe.
ZRCALCE, ZRCALCE …
Družbene smernice človeka silijo v ločevanja vseh vrst, ga odvračajo od osnovnih potreb po ukoreninjenosti, varnosti, čustvovanju, delovanju, združevanju, izražanju, samoregulaciji in povezavi z Višjo silo. V procesu odstiranja lastnih meglic in podiranja zidov nezadovoljujočih programov lahko stopimo iz te megle, očistimo enega za drugim svoja energijska telesa in se prepustimo celosti svojega ustroja. Začutimo svoj center, potem pa mu dovolimo, da nas poveže z vsem, kar je bilo v naši preteklosti in kar začutimo, da se lahko zgodi v najvišje dobro z našim fizičnim obstojem tukaj in v prihodnosti. Drug drugemu smo zrcalo. Tem bolj, čim bolj odpadajo kupi kamenja, ki zapirajo vhod v naše srčno središče. Ko drug drugega obravnavamo s tega stališča, smo sočutni, ljubeči, sprejemajoči, predani. To je začetek samozdravljenja in začetek tega, da lahko svojo čisto zdravilno energijo prelivamo v svoje okolje. Ko zdravimo druge, ne da bi ozdravili sebe, se še vedno ne zavedamo dobro, kje smo. Ko imamo koga, ki se nam pusti zdraviti, smo zadovoljni; ko ostanemo sami s seboj, pa ne vemo, kaj bi. Nekaj nam manjka, ker smo navezani na zdravje zunaj, na srečo zunaj. Sreča in zdravje sta vedno znotraj.
SREČA NI OPOTEČA
Če vemo, kaj želimo globoko v srcu, in vemo, da nas lahko podpirajo noge, roke, glava in prostor nad nami, bo naše potovanje prijetno in smiselno. Ko spoznamo ta čudež in vse instrumente, ki ga sestavljajo, lažje prepoznamo razliko, kdaj delovati, kdaj mirovati, kdaj razmišljati in kdaj se prepustiti občutkom. Smer je pomembna. Ampak smer ni nekaj zunaj nas. Smer, ki nas pelje po ravni liniji do cilja, ni prava smer! Prava smer je tista pot, kjer dovolimo, da se ustavimo, skrenemo, pademo, se poberemo, se razidemo in spet najdemo. Ko se ob vseh teh postankih in srečanjih drug z drugim vztrajno premikamo naprej vedno z novim zavedanjem … takrat vemo, da gremo v pravo smer. Takrat hodimo po svoji poti. Linearna smer zadošča potrebam analitičnega uma, ki mu sledimo po volji »socializacijskih ukazov«, v resnici pa nas pušča nezadovoljne in prazne, ker ne vključuje klica duše. S potovanjem skozi energijska središča v človekovem energijskem polju postopoma spoznavamo energijsko anatomijo in psihologijo teh centrov in njihovo povezanost z materialnim bivanjem. Spoznavamo mehanizme, s pomočjo katerih prepoznavamo in uravnavamo njihovo delovanje, da lahko živimo povezano in pretočno na vseh področjih življenja. In s tem ustvarjamo tako zelo želeno stanje, ki mu rečemo sreča. To je notranje stanje izpolnjenosti in zadovoljstva, ki ni odvisno od turbulenc in aktualnih izmišljotin zunanjega sveta.
NAJBOLJŠE ZDRAVILO
Dobra volja, ki izhaja iz zadovoljnih misli, je najboljše zdravilo. Misli, ki nas vodijo k zdravju telesa, duše in duha, so zmagovalne misli. Bolj ko so vztrajne, resnične in izhajajo iz globoke in iskrene želje, bolj so ustvarjalne. Bolj ko so (po)goste in polne, bolj ko sežejo v globine nezavednega, bolj ustvarjajo spremembe tudi na fizični ravni. Rane se zacelijo, tvorbe se razgradijo, celice se obnovijo, zobje ponovno zrastejo, bolečine odpadejo, rak izgine, nepokretne noge shodijo. Znanstveno se temu reče »placebo učinek«. Obstaja pa tudi »nocebo učinek«, ki ima nasprotne učinke. Ljubezen do sebe in do drugih se izraža tudi v svobodi. Lahko se svobodno odločimo! Ali želimo življenje? Ali želimo biti srečni in zdravi? Lahko se odločimo za življenje ali placebo, ali za ne-življenje ali nocebo ali kontraučinek; za zdravje ali za ne-zdravje. Za srečo ali za ne-srečo. Kakšne misli želimo spustiti v svoje energijsko polje? Kaj počnemo z neželenimi mislimi in kako spodbujamo želene misli? Ko spodbujamo želene misli, spodbujamo tudi delovanje določenih subtilnih dogajanj v telesu, ki jih usmerjajo naše glavne dirigentke, žleze z notranjim izločanjem. Ali bomo s svojimi mislimi spodbujali njihovo usklajeno delovanje ali ga bomo spodbijali? Zavedanje, čutenje, znanje, intuicija in razločevanje, kdaj se ustaviti in kdaj iti naprej, kdaj molčati in kdaj govoriti, kdaj počivati in kdaj delati … Skupaj se učimo, da postanemo zdrava družina, skupnost, družba. Vsaka čakra, vsak korak naprej na stopnicah zavesti nam odkrije del našega življenja. Preskakovanje stopnic ne pomaga. Enkrat se moramo spet vrniti nazaj in pogledati, kateri kolešček se je ustavil, na kateri stopnici smo se zagozdili.
Taja Vetrovec
Če vemo, kaj želimo globoko v srcu, in vemo, da nas lahko podpirajo noge, roke, glava in prostor nad nami, bo naše potovanje prijetno in smiselno. Ko spoznamo ta čudež in vse instrumente, ki ga sestavljajo, lažje prepoznamo razliko, kdaj delovati, kdaj mirovati, kdaj razmišljati in kdaj se prepustiti občutkom. Smer je pomembna. Ampak smer ni nekaj zunaj nas. Smer, ki nas pelje po ravni liniji do cilja, ni prava smer! Prava smer je tista pot, kjer dovolimo, da se ustavimo, skrenemo, pademo, se poberemo, se razidemo in spet najdemo. Ko se ob vseh teh postankih in srečanjih drug z drugim vztrajno premikamo naprej vedno z novim zavedanjem … takrat vemo, da gremo v pravo smer. Takrat hodimo po svoji poti. Linearna smer zadošča potrebam analitičnega uma, ki mu sledimo po volji »socializacijskih ukazov«, v resnici pa nas pušča nezadovoljne in prazne, ker ne vključuje klica duše. S potovanjem skozi energijska središča v človekovem energijskem polju postopoma spoznavamo energijsko anatomijo in psihologijo teh centrov in njihovo povezanost z materialnim bivanjem. Spoznavamo mehanizme, s pomočjo katerih prepoznavamo in uravnavamo njihovo delovanje, da lahko živimo povezano in pretočno na vseh področjih življenja. In s tem ustvarjamo tako zelo želeno stanje, ki mu rečemo sreča. To je notranje stanje izpolnjenosti in zadovoljstva, ki ni odvisno od turbulenc in aktualnih izmišljotin zunanjega sveta.
NAJBOLJŠE ZDRAVILO
Dobra volja, ki izhaja iz zadovoljnih misli, je najboljše zdravilo. Misli, ki nas vodijo k zdravju telesa, duše in duha, so zmagovalne misli. Bolj ko so vztrajne, resnične in izhajajo iz globoke in iskrene želje, bolj so ustvarjalne. Bolj ko so (po)goste in polne, bolj ko sežejo v globine nezavednega, bolj ustvarjajo spremembe tudi na fizični ravni. Rane se zacelijo, tvorbe se razgradijo, celice se obnovijo, zobje ponovno zrastejo, bolečine odpadejo, rak izgine, nepokretne noge shodijo. Znanstveno se temu reče »placebo učinek«. Obstaja pa tudi »nocebo učinek«, ki ima nasprotne učinke. Ljubezen do sebe in do drugih se izraža tudi v svobodi. Lahko se svobodno odločimo! Ali želimo življenje? Ali želimo biti srečni in zdravi? Lahko se odločimo za življenje ali placebo, ali za ne-življenje ali nocebo ali kontraučinek; za zdravje ali za ne-zdravje. Za srečo ali za ne-srečo. Kakšne misli želimo spustiti v svoje energijsko polje? Kaj počnemo z neželenimi mislimi in kako spodbujamo želene misli? Ko spodbujamo želene misli, spodbujamo tudi delovanje določenih subtilnih dogajanj v telesu, ki jih usmerjajo naše glavne dirigentke, žleze z notranjim izločanjem. Ali bomo s svojimi mislimi spodbujali njihovo usklajeno delovanje ali ga bomo spodbijali? Zavedanje, čutenje, znanje, intuicija in razločevanje, kdaj se ustaviti in kdaj iti naprej, kdaj molčati in kdaj govoriti, kdaj počivati in kdaj delati … Skupaj se učimo, da postanemo zdrava družina, skupnost, družba. Vsaka čakra, vsak korak naprej na stopnicah zavesti nam odkrije del našega življenja. Preskakovanje stopnic ne pomaga. Enkrat se moramo spet vrniti nazaj in pogledati, kateri kolešček se je ustavil, na kateri stopnici smo se zagozdili.
Taja Vetrovec