Skok čez mavrico

RADIESTEZIJSKA PRAKSA V NARAVI

Namesto iz zemlje je prišla energija z neba
Skok čez mavrico
»Če želimo postati svoja lastna televizija, lastna delavnica sanj, svoja lastna informacijska mreža, moramo vklopiti svoje intuitivne zaznave,« nas uči James Wanless v svoji knjigi Kako prebudimo in poslušamo svojo intuicijo. Sposobnost intuitivnega zaznavanja pomeni, da se lahko upočasnimo in pogledamo podobe, ki jih naši sprednji možgani mečejo na platno našega notranjega očesa domišljije. To v današnjem svetu ni lahko, saj nas ves čas nadlegujejo podobe zunanjega sveta. Zato so se udeleženci nadaljevalnega tečaja radiestezije pod vodstvom radiestezistke Brede Šuštar umaknili iz vrveža v tišino narave na Jezersko, na dvodnevno radiestezijsko prakso v naravi.

KAKOR SPODAJ, TAKO ZGORAJ
Oznake energijskih točk, ki jih je pred desetletjem in več natančno izmeril ter označil radiestezist Igor Ziernfeld – na njih si se lahko napajal z zdravilno zemeljsko energijo – in so se še nekaj let nazaj vzpenjale po griču nad hotelom Planinka na Jezerskem, so odstranili. Prav te točke naj bi bile glavni vir praktičnega dela nadaljevalnega tečaja radiestezije. Vendar nam je narava podarila nekaj drugega. Namesto iz zemlje je prišla energija z neba. Prav nad tem mestom, kjer so prej stala obeležja zdravilnega zemeljskega sevanja, se nam je pokazala mavrica in nas navdihnila z novimi spoznanji o tem, kako je vse eno.
Kakor pri zemeljskih energijskih napajališčih vsaka energijska točka hrani določeno energijsko središče (čakro) in pripadajoče organe, tako tudi mavrični spekter barv vsebuje enake zdravilne energije. Mavrični obok, ki se je zarisal nad hotelom Planinka, nas je presenetil z intenzivnostjo svojih barv. In ne samo to. Nad tem barvnim lokom se je bočil še njen nekoliko nežnejši odsev. Morda je ravno zaupanje, da bomo našli tisto, kar smo iskali, ustvarilo ta čudoviti dokaz, da je nad spektrom naših čutov, enakih barv kot mavrica, ki delujejo prek energijskih središč v telesu, še ena raven barvnega spektra, ki opredeljuje višje zavedanje. 

NARAVA DIHA PO SVOJE
Namesto da bi tarnali nad tem in onim – ker je precej deževalo, ker ni bilo več obeležij energijskih točk, ker so z leti zakrili stari, prvotni izvir mineralnega vrelca –, smo se odprtega duha, v prijetnem vzdušju, kot ga zna s svojo sproščenostjo in odprtostjo ustvariti Breda Šuštar, z nihali podali v svet narave in intuicije.
»Narava diha po svoje. Če se znamo uskladiti z njo, nam podari vse obilje, ki ga premore,« pravi Šuštarjeva. »Važen je pozitiven namen in zaupanje v višje dobro. Pomemben temelj vsakega intuitivnega dela je občutenje stanja enosti z naravo, kamor sodi tudi empatija. Takrat znamo prisluhniti odgovorom, ki prihajajo skozi nas. Nihalo in drugi pripomočki so nam opora, da lahko svoj nemirni um pripravimo do tega, da obstane.«      

NAJDENA VODA
Tudi mineralnega izvira ni bilo več tam, kjer je bil nekoč. Vsaj na prvi pogled ne. Ampak radiestezist se ne da kar tako odgnati od odkrivanja vodnega vira. Vztrajnost je obrodila sadove, saj šesti čut voditeljice radiestezijskega tečaja ni dovolil, da bi se ustavili pri vodnem koritu. Odprle so se spet nove raziskovalne priložnosti. Na razmeroma majhnem območju je bilo možno spoznati in izmeriti tri različne vzorce vode. Samo ena od njih je po okusu ustrezala pravi, mineralno pestri in čisti studenčnici.

                                                                                                  
 
Vodno korito ob cesti, v katerega so domačini lepo zajeli mineralni izvir, nam ponuja dobro slatino, še zdaleč pa nima tako čistega in plemenitega okusa kot divji izvir. Tudi njen energijski potencial, ki so ga izmerili z nihali na novo izurjeni radiestezisti, je nekoliko nižji.

 
 
 
 Foto: Taja Vetrovec                                                                                                                        

                                                                                                                                                                                                                   
PONOTRANJENA MAVRICA
Če se sprehodimo po naših energijskih središčih od spodaj navzgor, bomo tam našli najprej centre za vonj, okus, vid, tip in sluh. Ko se dvignemo še više, lahko te zaznave presežemo in zaslišimo tudi notranji zvok, vidimo notranjo sliko in vstopimo v občutke drugih. Tako delujejo tisti, ki so jasnoslušni, jasnovidni in jasnočutni. Frekvence možganskega valovanja, ki razširijo zavest, nas lahko potegnejo nad čutne zaznave, tako da presežemo prvi mavrični spekter materialnega bivanja. Takrat lahko dobivamo odgovore iz širšega energijskega polja.
Mavrica nas je razsvetlila s svojim svetlobnim spektrom, zvečer smo jo ponotranjili še skozi zvočno čiščenje in harmoniziranje čaker, naslednje jutro pa smo enako naredili še z nizom jogijskih položajev in sproščanjem.
»Intuitivna sporočila se razodevajo kot odziv na vhodne informacije. Naše fizično telo jih sprejema v obliki vida, sluha in vseh drugih čutov. Tudi šesti čut, preseganje čutnih zaznav s telepatskimi zaznavami, so vibracije, ki najprej vstopijo v fizično telo. Fizična komponenta je pomembna osnova za intuitivno zaznavanje. Zato je priporočljiva dnevna rutina izvajanja vaj, vključno z meditacijo in dihanjem, ki nam čistijo in odpirajo zaznavne poti, hkrati pa nas navajajo na to, da se umirimo in bolje zaznavamo, kaj se dogaja v nas in okoli nas,« pravi Breda Šuštar.
»Radiestezijska praksa, kot smo jo ustvarili skupaj z udeleženci tečaja, je bilo celostno doživetje. Bolj ko imamo prebujene čute, bolj jih lahko presežemo v nadčutni zaznavi. Potem prihajajo odgovori nihala hitreje in v bolj jasni obliki. S prakso v naravi lahko tečajniki bolje doživljajo radiestezijsko delo, saj se lažje preklopijo v stanje prisotnosti, kar je pomembno notranje stanje za uspešno radiesteziranje.«
Taja Vetrovec