Za udobno meditacijo
V jogijskem sedenju se izurimo postopoma, brez bolečin in nasilja nad sabo
Za udobno meditacijo
Pomembno je, da pri sedenju v meditaciji, če sedimo v jogijskem položaju s prekrižanimi nogami, ohranjamo sproščenost in pretočnost s pravilno namestitvijo in pritiskom na podlago sedalnega predela, predvsem presredka. V naši korenski čakri se shranjujejo stresne situacije in travme iz preteklosti in prav nesproščen presredek nam kaže tudi stopnjo napetosti našega telesa in pripravljenosti na boj ali beg. Ta preživetveni refleks nas v sodobnem svetu redno spravlja v stresno stanje. Ko s pravilnim sedenjem omogočamo sproščanje tega centra in odtekanje napetosti, se lažje osvobajamo teh zapisov v našem nezavednem. Hkrati pa nam primerna sproščenost tega predela v sedečem položaju omogoča prizemljitev in ukoreninjenje v zemeljski energiji.
Ko je pretok energije enakomerno razporejen po telesu in ne prihaja do zastojev v posameznih predelih, tkivih in organih, se počutimo v ravnovesju. Takrat so telo, s tem pa tudi čustva in misli, v optimalnem stanju delovanja, ki od nas ne zahteva obremenjujočega napora. Tok energije neovirano teče skozi nas. Vodi nas v bolj umirjenem in konstantnem tempu skozi vsakodnevne izzive. Z vsakodnevnim umirjanjem, osrediščenjem in povezovanjem s sabo, lažje vzdržujemo svoje harmonično stanje.
MEDITACIJA
Ko sprostimo napetosti v telesu, energija teče. Ovire, neprijetnosti in negotovosti se sproti odplavljajo iz naših misli, ne kopičijo se, ne zadržujejo se v naših energijskih centrih in ne motijo dotoka sveže energije. S sproščanjem, dihalnimi tehnikami, telesnimi vajami in meditacijo vzdržujemo svoje telo na vseh ravneh v stanju, ko je sposobno samoobnove.
Namen umirjanja v meditaciji je med drugim tudi učenje zaznavanja univerzalne energije ali prane in njenega pretoka po telesu ter učenje, kako z njo ravnamo, da je ne trošimo brez potrebe. S tem, ko v umirjenem stanju spremljamo občutke v telesu, opazujemo dihanje in s tem povezan pretok prane po telesu, se postopoma, z vajo, naučimo ekonomično ravnati s svojim telesom in zalogo energije, ki smo jo sposobni ustvarjati. S tem urimo tudi prisotnost v sedanjem trenutku in pozornost.
MEDITACIJSKI POLOŽAJI
Ne glede na to, kakšen meditacijski položaj nam je ljubši, pa je pomembno, da smo sproščeni in nam je udobno. Dobro je, da v vsakem položaju najprej poskrbimo za dobro sproščenost celega telesa. Občutek lahkotnosti, vzravnana drža hrbtenice, ki omogoča neoviran pretok energije in odprt prsni koš ter sproščen trebuh za vzdrževanje pravilnega diha so dobro izhodišče, da tudi meditacija obrodi dobre sadove.
Če meditiramo v sedečem položaju, je pomembna razporeditev teže na sedalno površino tako, da občutimo zasidranost in osrediščenost na sedalni podlagi. Pri tem lahko občutimo varno in sproščeno usidranost korenske čakre na podlago. S pravilno nameščenostjo in z ozaveščenjem tega predela in sproščenostjo presredka dosežemo sproščenost in ukoreninjenost celotnega korenskega energijskega centra. To je dober temelj za fiksiranje celotne hrbtenice v zravnano linijo, po kateri se lahko pretaka tok prane.
V jogi se praviloma izvaja meditacijo v sedečem položaju. Da zagotovimo pravo sedenje, lahko uporabljamo blazine in blazinice raznih oblik, pa tudi druge vrste podložk za podpiranje sedišča in kolen.
V zenovskih meditacijah so priljubljeni tudi stoječi položaji in meditacija v gibanju. Ni potrebe, da se pri tem omejujemo ali se držimo samo ene poti. Če poslušamo svoje telo in naravo okoli nas, nas bo to napotilo, da se v danem trenutku poslužimo enega, drugega ali tretjega pristopa. Ne nazadnje lahko vstopimo v meditacijsko stanje tudi s tekom, kolesarjenjem ali plavanjem, vrtnarjenjem, pomivanjem posode ali cepljenjem drv, ko izklopimo analitični um in se prepustimo toku.
Zenovski haiku pravi »Cepim drva. Nosim vodo. To je moja magičnost.« Zavedanja in prisotnosti, ki lahko vsak naš trenutek spremenita v magično doživetje, se naučimo z nepremičnostjo telesa v meditaciji.
UDOBJE PRED ZAPOVEDMI
Cilj v jogi je sicer, da uporabljamo čim manj pripomočkov, da smo čim bolj svobodni in neodvisni od česarkoli. Smisel meditacije in napredovanja zavesti je med drugim tudi v osvoboditvi od pretiranih navezanosti na številne materialne stvari, ki nam jih z vseh koncev ponuja današnja potrošniška usmeritev. Vendar pa v splošni praksi, vsaj dokler ne dosežemo take gibljivosti, da resnično lahko sedimo v pravem jogijskem položaju, res sproščeno, udobno in brez napetosti, uporabljamo razne pripomočke, ki nam omogočajo pravilen položaj. Tako lahko izvedemo pravilno sedenje, četudi imamo določene ovire glede razgibanosti, bolečin ali drugih omejitev.
Tako kot otroci ne shodijo na en mah in jih najprej vozimo v vozičku, potem jim damo hojico, počasi zadošča samo še mala opora s kazalcem, potem pa ne potrebujejo več pripomočkov, tako se lahko tudi v jogijskem sedenju izurimo postopoma brez bolečin in nasilja nad sabo tako, da postaja meditacijska blazinica vedno manjša.
Ko je pretok energije enakomerno razporejen po telesu in ne prihaja do zastojev v posameznih predelih, tkivih in organih, se počutimo v ravnovesju. Takrat so telo, s tem pa tudi čustva in misli, v optimalnem stanju delovanja, ki od nas ne zahteva obremenjujočega napora. Tok energije neovirano teče skozi nas. Vodi nas v bolj umirjenem in konstantnem tempu skozi vsakodnevne izzive. Z vsakodnevnim umirjanjem, osrediščenjem in povezovanjem s sabo, lažje vzdržujemo svoje harmonično stanje.
MEDITACIJA
Ko sprostimo napetosti v telesu, energija teče. Ovire, neprijetnosti in negotovosti se sproti odplavljajo iz naših misli, ne kopičijo se, ne zadržujejo se v naših energijskih centrih in ne motijo dotoka sveže energije. S sproščanjem, dihalnimi tehnikami, telesnimi vajami in meditacijo vzdržujemo svoje telo na vseh ravneh v stanju, ko je sposobno samoobnove.
Namen umirjanja v meditaciji je med drugim tudi učenje zaznavanja univerzalne energije ali prane in njenega pretoka po telesu ter učenje, kako z njo ravnamo, da je ne trošimo brez potrebe. S tem, ko v umirjenem stanju spremljamo občutke v telesu, opazujemo dihanje in s tem povezan pretok prane po telesu, se postopoma, z vajo, naučimo ekonomično ravnati s svojim telesom in zalogo energije, ki smo jo sposobni ustvarjati. S tem urimo tudi prisotnost v sedanjem trenutku in pozornost.
MEDITACIJSKI POLOŽAJI
Ne glede na to, kakšen meditacijski položaj nam je ljubši, pa je pomembno, da smo sproščeni in nam je udobno. Dobro je, da v vsakem položaju najprej poskrbimo za dobro sproščenost celega telesa. Občutek lahkotnosti, vzravnana drža hrbtenice, ki omogoča neoviran pretok energije in odprt prsni koš ter sproščen trebuh za vzdrževanje pravilnega diha so dobro izhodišče, da tudi meditacija obrodi dobre sadove.
Če meditiramo v sedečem položaju, je pomembna razporeditev teže na sedalno površino tako, da občutimo zasidranost in osrediščenost na sedalni podlagi. Pri tem lahko občutimo varno in sproščeno usidranost korenske čakre na podlago. S pravilno nameščenostjo in z ozaveščenjem tega predela in sproščenostjo presredka dosežemo sproščenost in ukoreninjenost celotnega korenskega energijskega centra. To je dober temelj za fiksiranje celotne hrbtenice v zravnano linijo, po kateri se lahko pretaka tok prane.
V jogi se praviloma izvaja meditacijo v sedečem položaju. Da zagotovimo pravo sedenje, lahko uporabljamo blazine in blazinice raznih oblik, pa tudi druge vrste podložk za podpiranje sedišča in kolen.
V zenovskih meditacijah so priljubljeni tudi stoječi položaji in meditacija v gibanju. Ni potrebe, da se pri tem omejujemo ali se držimo samo ene poti. Če poslušamo svoje telo in naravo okoli nas, nas bo to napotilo, da se v danem trenutku poslužimo enega, drugega ali tretjega pristopa. Ne nazadnje lahko vstopimo v meditacijsko stanje tudi s tekom, kolesarjenjem ali plavanjem, vrtnarjenjem, pomivanjem posode ali cepljenjem drv, ko izklopimo analitični um in se prepustimo toku.
Zenovski haiku pravi »Cepim drva. Nosim vodo. To je moja magičnost.« Zavedanja in prisotnosti, ki lahko vsak naš trenutek spremenita v magično doživetje, se naučimo z nepremičnostjo telesa v meditaciji.
UDOBJE PRED ZAPOVEDMI
Cilj v jogi je sicer, da uporabljamo čim manj pripomočkov, da smo čim bolj svobodni in neodvisni od česarkoli. Smisel meditacije in napredovanja zavesti je med drugim tudi v osvoboditvi od pretiranih navezanosti na številne materialne stvari, ki nam jih z vseh koncev ponuja današnja potrošniška usmeritev. Vendar pa v splošni praksi, vsaj dokler ne dosežemo take gibljivosti, da resnično lahko sedimo v pravem jogijskem položaju, res sproščeno, udobno in brez napetosti, uporabljamo razne pripomočke, ki nam omogočajo pravilen položaj. Tako lahko izvedemo pravilno sedenje, četudi imamo določene ovire glede razgibanosti, bolečin ali drugih omejitev.
Tako kot otroci ne shodijo na en mah in jih najprej vozimo v vozičku, potem jim damo hojico, počasi zadošča samo še mala opora s kazalcem, potem pa ne potrebujejo več pripomočkov, tako se lahko tudi v jogijskem sedenju izurimo postopoma brez bolečin in nasilja nad sabo tako, da postaja meditacijska blazinica vedno manjša.
Foto: Taja Vetrovec
SPREJEMANJE UMA V SRCE
Eden ključnih elementov v meditaciji je povezovanje uma s srcem. Življenje je prijetnejše, če je gibljivo, naše ideje so uspešneje izpeljane, če se povezujemo, to je naloga našega srčnega centra. Um pa nam daje smer, postavlja meje in meri čas. Oboje potrebujemo. S samozavedanjem blažimo ponos in naše umske konstrukte, povezane s tem stanjem zavesti. To nas povezuje z našim srčnim središčem in višjo zavestjo.
S pretočnostjo, sproščenostjo, umirjenostjo, osredotočenostjo in prisotnostjo, lahko porabimo mnogo manj časa za večje delovne učinke, smo bolj ustvarjalni, pa tudi bolj čutimo medsebojno povezanost, saj je vzajemno delovanje in dopolnjevanje edini način, s katerim lahko dosegamo sinergične učinke in dolgoročen uspeh, ne da bi se pri tem izčrpali, zbolevali in uničevali svojo človečnost.
ZDRAVLJENJE Z LJUBEZNIJO
Bistven korak pri tem je, da um postavimo v srce, saj je ljubezen lastnost srca oziroma občutenja narave, ne pa uma. Ljubezen je namenjena temu, da služi našim najvišjim ciljem. Ko iz srca kot luč iz svetilnika sevajo ljubeča čustva in misli, se zdravimo tako mi, ki meditiramo, kot tudi tisti, o katerih premišljujemo.
Ko zavestno živimo od najvišjega, kar lahko dosežemo med meditacijo, živimo od srca. Živimo močno, sproščeno, osredotočeno, odprto, ustvarjalno in radostno. Ko vesoljna energija svobodno teče skozi naše telo, smo v stanju sproščenega bivanja. Um se nam sproti čisti, čustva so v ravnovesju in telo je dejavno. Smo v stanju ljubezni, harmonije in gibanja.
Taja Vetrovec