Zdravljenje z drevesi
Zdravilno kombinacijo frekvenc dreves »zapiše« na leskovo paličico
Zdravljenje z drevesi
Zlatko Križan je bioenergetik in bioterapevt iz Maribora, ki že vrsto let živi v Ribnici na Pohorju. Močna energijska polja okoliških gozdov mu desetletje in več nudijo izziv za preizkušanje različnih načinov komuniciranja z energijami narave; posvetil se je opazovanju in proučevanju energije dreves. To »skrito energijo« uporablja pri zdravljenju ljudi. Dendroterapija je zdravilstvo, ki se.JPG)
ukvarja s proučevanjem energije dreves in njeno uporabo pri vzpostavljanju ravnovesja v človekovem energijskem polju. Izkušnje tega zdravilstva prenaša tudi naprej, na nove rodove naravnih zdraviteljev.
Skozi portal mogočnih pohorskih jelk smo vstopili v svet dreves. Objel me je topel vonj jelovih iglic. Upočasnila sem dih. Širilo se je prijetno valovanje gozda, objela nas je tišina in brezčasnost. Vsak zase in vsi skupaj smo se uglasili z ritmom gozda in se mu prepustili. Na vsakem koraku nas je čakalo sporočilo. Potok nas je obdaril s kamni roževca in kremena. Zvrtinčena veja borovca nam je odprla nov pogled na svet prijetne zaokroženosti in številne možnosti gibanja naše biti. Na koreninah bukve so se med vejicami in listi zalesketale kapljice rose. Osvežile so nam misli.
Mogočna jelka nam je ponudila svojo korenino, ki se je kot prestol dvigala nad vznožje gozda. Tam smo si vzeli čas. V tišini smo se zlili z energijo korenine, energije, ki je prihajala iz globine zemlje, napolnila sloko deblo in se dvignila v vrhove pahljačastih vej. Ko sem sedela tam, ob vznožju njenega debla, na previsni korenini nad gozdno globeljo, sem občutila, kako energija prežema moje telo in povezuje globino zemlje pod mano z brezmejno širino neba, skritega v vejah jelke, in odnaša s seboj še zadnje usedline nakopičenih misli.
Kako vi, kot zdravilec, občutite povezovanje z naravo?
Vse bolj se spet zavedamo, tudi zaradi ekologije, da smo vpeti v naravo. Ta spet postaja naša učiteljica. In objemanje dreves je način, da smo spet njeni. A pred marsikom, ki drevo objema, bi drevo zbežalo. Če bi imelo noge. Do dreves moramo imeti spoštovanje; zavedati se moramo vzajemnosti in znati navezati stik z njim.
Kako navežemo ta stik?
Ko začutimo drevo, ki nas v tistem trenutku privlači, se mu približamo in se ga nežno dotaknemo. Sedemo in se nanj naslonimo. Tako povežemo njegovo energijo z energijo, ki teče po našem telesu. In se prepustimo naravi, da opravi svoje.
Pogosto opažam, da ljudje ne znajo biti v gozdu. Cel čas o nečem razmišljajo. Niso v gozdu; hodijo po njem, z mislimi pa so povsem drugje.
Kaj naj storimo?
Pomembno je, da se v gozdu najprej ustavimo, se umirimo. Sedemo za pet minut, opazujemo, kaj je okrog nas. Prisluhnemo pticam, šumenju, vetru. Poslušamo govorico gozda. Na začetku si nekoliko prizadevamo, da zbudimo čute, da se zavemo tamkajšnjega trenutka. Da zaznamo, kaj je okoli nas. Le tako gozd naredi svoje in učinkuje.
Zdravljenje z drevesi
Zlatko Križan je bioenergetik in bioterapevt iz Maribora, ki že vrsto let živi v Ribnici na Pohorju. Močna energijska polja okoliških gozdov mu desetletje in več nudijo izziv za preizkušanje različnih načinov komuniciranja z energijami narave; posvetil se je opazovanju in proučevanju energije dreves. To »skrito energijo« uporablja pri zdravljenju ljudi. Dendroterapija je zdravilstvo, ki se
ukvarja s proučevanjem energije dreves in njeno uporabo pri vzpostavljanju ravnovesja v človekovem energijskem polju. Izkušnje tega zdravilstva prenaša tudi naprej, na nove rodove naravnih zdraviteljev.Skozi portal mogočnih pohorskih jelk smo vstopili v svet dreves. Objel me je topel vonj jelovih iglic. Upočasnila sem dih. Širilo se je prijetno valovanje gozda, objela nas je tišina in brezčasnost. Vsak zase in vsi skupaj smo se uglasili z ritmom gozda in se mu prepustili. Na vsakem koraku nas je čakalo sporočilo. Potok nas je obdaril s kamni roževca in kremena. Zvrtinčena veja borovca nam je odprla nov pogled na svet prijetne zaokroženosti in številne možnosti gibanja naše biti. Na koreninah bukve so se med vejicami in listi zalesketale kapljice rose. Osvežile so nam misli.
Mogočna jelka nam je ponudila svojo korenino, ki se je kot prestol dvigala nad vznožje gozda. Tam smo si vzeli čas. V tišini smo se zlili z energijo korenine, energije, ki je prihajala iz globine zemlje, napolnila sloko deblo in se dvignila v vrhove pahljačastih vej. Ko sem sedela tam, ob vznožju njenega debla, na previsni korenini nad gozdno globeljo, sem občutila, kako energija prežema moje telo in povezuje globino zemlje pod mano z brezmejno širino neba, skritega v vejah jelke, in odnaša s seboj še zadnje usedline nakopičenih misli.
Kako vi, kot zdravilec, občutite povezovanje z naravo?
Vse bolj se spet zavedamo, tudi zaradi ekologije, da smo vpeti v naravo. Ta spet postaja naša učiteljica. In objemanje dreves je način, da smo spet njeni. A pred marsikom, ki drevo objema, bi drevo zbežalo. Če bi imelo noge. Do dreves moramo imeti spoštovanje; zavedati se moramo vzajemnosti in znati navezati stik z njim.
Kako navežemo ta stik?
Ko začutimo drevo, ki nas v tistem trenutku privlači, se mu približamo in se ga nežno dotaknemo. Sedemo in se nanj naslonimo. Tako povežemo njegovo energijo z energijo, ki teče po našem telesu. In se prepustimo naravi, da opravi svoje.
Pogosto opažam, da ljudje ne znajo biti v gozdu. Cel čas o nečem razmišljajo. Niso v gozdu; hodijo po njem, z mislimi pa so povsem drugje.
Kaj naj storimo?
Pomembno je, da se v gozdu najprej ustavimo, se umirimo. Sedemo za pet minut, opazujemo, kaj je okrog nas. Prisluhnemo pticam, šumenju, vetru. Poslušamo govorico gozda. Na začetku si nekoliko prizadevamo, da zbudimo čute, da se zavemo tamkajšnjega trenutka. Da zaznamo, kaj je okoli nas. Le tako gozd naredi svoje in učinkuje.
Kaj je še pomembno?
Pomembno je, da se zavedamo svojega izvora, da vemo in občutimo, kako delujemo kot energijska bitja. Naše energijsko polje je razporejeno po energijskih središčih (čakrah). Kelti so sicer poznali drugačno razporeditev. Po njihovem izročilu je človeško energijsko polje razdeljeno na tri čaše. Čaša popka predstavlja fizični, intuitivni del. Čaša srca je sedež duše, kjer prebivajo naše emocije. Čaša glave je center našega intelekta.
In polne naj bi bile vse čaše?
Da. Težiti moramo k temu, da so vedno vse tri čaše enako polne. Nobena ne sme prevladovati nad drugo. A nam se to dogaja in smo v neravnovesju. Živimo v glavi. Drevo nam s svojim energijskim poljem pomaga vzpostaviti to ravnovesje, ne da bi bilo treba nam karkoli početi. Pa še nekaj je dobro vedeti. Časovna dimenzija drevesa je popolnoma drugačna od naše. To je razmerje ena proti sedem. Pri komunikaciji z drevesom je potrebno upoštevati ta časovni zamik in si vzeti dovolj časa, da dobimo sporočilo, da začutimo njegovo energijo.
Pri zdravljenju uporabljate reiki v kombinaciji z elementi keltskega duhovnega izročila. Zakaj? V osnovi gre za način kanaliziranja energij, ki ga pozna klasični Usuijev reiki. Modaliteta, ki jo uporabljam, je nadgradnja tega principa z elementi keltskega izročila. Zasnovana je na tradicionalnih simbolih Keltov, ki so bili povezani z različnimi lastnostmi dreves. Ustanovitelj te oblike reikija, Martin Pen, sicer mojster klasičnega reikija, je dobil zamisel, ko je nekoč v gozdu naletel na požagan topol. To ga je zelo prizadelo in spraševal se je, kaj lahko naredi, da bi lahko pomagal drevesu. Začel je proučevati Kelte in staro keltsko pisavo okham. Skozi leta je razvil »keltski reiki«, preprost, razumljiv in učinkovit sistem pretoka življenjskih energij.
Kaj je keltski reiki?.JPG)
To je sistem keltskih simbolov, ki vsebujejo kode frekvenc posameznih dreves, zapis njihovih specifičnih lastnosti. S tem naborom različnih frekvenc lahko zdravimo na vseh treh ravneh, fizični, umski in duševni. Keltski reiki se dosti ukvarja tudi z zdravljenjem problemov duše. In je zelo učinkovit.
Kako pa je videti zapis za zdravljenje? Zdravljenje zapišemo tako, da zarišemo neko črto in nanjo razporedimo simbole. (Stari Kelti so tak recept zapisali na leskovo palico.) Tako lahko za neko zdravljenje naredimo kombinacijo simbolov, zapis frekvenc dreves, ki jih potem pri določeni terapiji uporabljamo. Te frekvence prenesemo v energijsko polje človeka, da se lahko sproži njegova obnova in samozdravljenje.
Si lahko z energijo dreves pomagamo tudi sami ali potrebujemo zdravilca? Zdravilec je uspešen, če obvlada velik nabor poglobljenih tradicionalnih zdravilskih znanj in ima zdravo moralno-etično jedro. In seveda mora sodelovati z uradno medicino, ki je s svojo diagnostiko še vedno tista, ki kaže pravo pot in smer. Energijske terapije so predvsem odlična dopolnitev in podpora tistega dela zdravljenja, za katerega naj bi prevzel odgovornost sam zdravljenec. Sodoben človek je postal pri zdravljenju nekoliko preveč pasiven. Tu terapevti prispevamo pomemben del podpore. Takšno sodelovanje lahko pripelje do največjega učinka. Bistvo vseh samozdravilnih terapij je dejavno vključevanje v zdravljenje. Tega se učimo od narave, da v skladu s svojimi naravnimi danostmi najbolje poskrbimo za svoje
preživetje, rast in razvoj.
Taja Vetrovec
Pomembno je, da se zavedamo svojega izvora, da vemo in občutimo, kako delujemo kot energijska bitja. Naše energijsko polje je razporejeno po energijskih središčih (čakrah). Kelti so sicer poznali drugačno razporeditev. Po njihovem izročilu je človeško energijsko polje razdeljeno na tri čaše. Čaša popka predstavlja fizični, intuitivni del. Čaša srca je sedež duše, kjer prebivajo naše emocije. Čaša glave je center našega intelekta.
In polne naj bi bile vse čaše?
Da. Težiti moramo k temu, da so vedno vse tri čaše enako polne. Nobena ne sme prevladovati nad drugo. A nam se to dogaja in smo v neravnovesju. Živimo v glavi. Drevo nam s svojim energijskim poljem pomaga vzpostaviti to ravnovesje, ne da bi bilo treba nam karkoli početi. Pa še nekaj je dobro vedeti. Časovna dimenzija drevesa je popolnoma drugačna od naše. To je razmerje ena proti sedem. Pri komunikaciji z drevesom je potrebno upoštevati ta časovni zamik in si vzeti dovolj časa, da dobimo sporočilo, da začutimo njegovo energijo.
Pri zdravljenju uporabljate reiki v kombinaciji z elementi keltskega duhovnega izročila. Zakaj? V osnovi gre za način kanaliziranja energij, ki ga pozna klasični Usuijev reiki. Modaliteta, ki jo uporabljam, je nadgradnja tega principa z elementi keltskega izročila. Zasnovana je na tradicionalnih simbolih Keltov, ki so bili povezani z različnimi lastnostmi dreves. Ustanovitelj te oblike reikija, Martin Pen, sicer mojster klasičnega reikija, je dobil zamisel, ko je nekoč v gozdu naletel na požagan topol. To ga je zelo prizadelo in spraševal se je, kaj lahko naredi, da bi lahko pomagal drevesu. Začel je proučevati Kelte in staro keltsko pisavo okham. Skozi leta je razvil »keltski reiki«, preprost, razumljiv in učinkovit sistem pretoka življenjskih energij.
Kaj je keltski reiki?
To je sistem keltskih simbolov, ki vsebujejo kode frekvenc posameznih dreves, zapis njihovih specifičnih lastnosti. S tem naborom različnih frekvenc lahko zdravimo na vseh treh ravneh, fizični, umski in duševni. Keltski reiki se dosti ukvarja tudi z zdravljenjem problemov duše. In je zelo učinkovit.
Kako pa je videti zapis za zdravljenje? Zdravljenje zapišemo tako, da zarišemo neko črto in nanjo razporedimo simbole. (Stari Kelti so tak recept zapisali na leskovo palico.) Tako lahko za neko zdravljenje naredimo kombinacijo simbolov, zapis frekvenc dreves, ki jih potem pri določeni terapiji uporabljamo. Te frekvence prenesemo v energijsko polje človeka, da se lahko sproži njegova obnova in samozdravljenje.
Si lahko z energijo dreves pomagamo tudi sami ali potrebujemo zdravilca? Zdravilec je uspešen, če obvlada velik nabor poglobljenih tradicionalnih zdravilskih znanj in ima zdravo moralno-etično jedro. In seveda mora sodelovati z uradno medicino, ki je s svojo diagnostiko še vedno tista, ki kaže pravo pot in smer. Energijske terapije so predvsem odlična dopolnitev in podpora tistega dela zdravljenja, za katerega naj bi prevzel odgovornost sam zdravljenec. Sodoben človek je postal pri zdravljenju nekoliko preveč pasiven. Tu terapevti prispevamo pomemben del podpore. Takšno sodelovanje lahko pripelje do največjega učinka. Bistvo vseh samozdravilnih terapij je dejavno vključevanje v zdravljenje. Tega se učimo od narave, da v skladu s svojimi naravnimi danostmi najbolje poskrbimo za svoje
preživetje, rast in razvoj.
Taja Vetrovec